Zdravje
Izpuščaji pri otroku – nalezljive bolezni
FEBRUAR 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 18. 03. 2026 ob 14:55:01
Izpuščajne bolezni pri otrocih so dokaj pogoste in velikokrat razlog, da poiščemo zdravniško pomoč. Vzroki kožnih izpuščajev pri otrocih so zelo različni (virusne in bakterijske okužbe, zajedavci, alergije, avtoimune reakcije, fizikalni in kemični vzroki ...) in tudi odvisni od starosti otroka.
Kazalo vsebine
Lahko gre le za žariščno okužbo kože ali pa je izpuščaj znak splošne okužbe telesa. Ko ocenjujemo kožo z izpuščajem, so nam poleg starosti otroka, splošnega telesnega stanja in epidemiološke anamneze pomembni predvsem oblika, barva, velikost in razporejenost izpuščajev.
Med najpogostejšimi vzroki so zagotovo infekcijske bolezni, med katerimi so najpogostejše različne virusne in tudi bakterijske okužbe, redkeje so vzrok okužbe z glivami in zajedavci. Zdravljenje je torej odvisno od osnovnega vzroka bolezni. Pogosto zdravimo le simptomatsko; lajšamo srbečico ali bolečine. Pri določenih boleznih pa lahko uporabimo tudi vzročno zdravljenje.
Za starše je zelo pomembno, da poleg samega izpuščaja opazujejo tudi splošno stanje otroka (obnašanje, bolečina, dihanje, pitje tekočine, vročina), ki v kombinaciji z izpuščajem lahko nakazuje na morebitno težjo potekajočo bolezen, pri kateri ne smemo odlašati z obiskom pri zdravniku. Pojav neiztisljivega izpuščaja (izpuščaj ob pritisku na kožo ali sluznice ne zbledi) skupaj z vročino ali spremenjenim obnašanjem otroka nedvomno nakazuje, da otrok potrebuje takojšnji pregled pri pediatru. V nadaljevanju opisujemo nekaj značilnih otroških bolezni, za katere so značilne tipične kožne spremembe.
Škrlatinka
Najpogosteje se pojavlja pri šolarjih in mladostnikih, redko pa pri otrocih, mlajših od 3 let. Povzroča jo bakterija betahemolitični streptokok skupine A. Prenos je kapljičen ali s tesnim stikom. Bakterija se pritrdi na sluznico žrela in v kri izloča toksin, ki povzroči značilen izpuščaj na koži. Otroci običajno zbolijo z vročino in bolečinami pri požiranju, lahko imajo glavobol, bolečine v trebuhu in mrzlico. Nato se drugi ali tretji dan pojavi značilen rdeč hrapav izpuščaj (kot rdeča gosja koža), ki se iz trupa širi na vrat in okončine.
Občasno je lahko izpuščaj tudi srbeč. Otroci imajo rdeča lica z belim področjem okrog ust ter značilen malinast jezik. Koža po okončinah se po kakšnem tednu lahko olušči.
Diagnozo postavimo na podlagi brisa žrela in hitrega streptokoknega testa. Zdravljenje poteka z antibiotikom 10 dni, vendar pa otroci niso več kužni že po 24 urah od pričetka zdravljenja. Nezdravljena bolezen bi lahko povzročila zaplete na srcu, ledvicah ali sklepih. Podobno kot škrlatinka lahko potekajo tudi nekatere virusne okužbe (adenovirusne, enterovirusne), zaradi česar moramo vedno narediti hitri streptokokni test žrela, preden predpišemo antibiotik.
Norice ali vodene koze
Norice povzroča zelo nalezljiv virus iz skupine herpesvirusov, imenovan Virus varicella zoster. Prenaša se s kihanjem, kašljanjem ali dotikom. Okužena oseba izloča virus v izločkih zgornjih dihal že 2 dni pred pojavom mehurčkov ter vse dokler se vsi mehurčki ne posušijo.
Od okužbe do pojava bolezni ponavadi mine od 10 do 21 dni. Pred izbruhom srbečega mehurčastega izpuščaja sta lahko prisotna nekoliko zvišana telesna temperatura in slabo počutje. Prvi vodeni mehurčki se ponavadi pojavijo na trupu in glavi, nato pa se razširijo po celem telesu. Na dlaneh in podplatih ponavadi ni izpuščaja. Mehurčki se po nekaj dneh posušijo, pokrijejo s krasto, ki nato odpade. Pet do sedem dni se pojavljajo nove spremembe – novi zagoni, hkrati z že prisotnimi spremembami. Obdobje zagonov lahko spremlja povišana telesna temperatura.
Če otrok nima pridruženih bolezni, je zdravljenje le simptomatsko; počitek in uživanje dovolj tekočine. Povišano telesno temperaturo, bolečine v ustih (zaradi izpuščaja) ali glavobol zdravimo s paracetamolom. Pri noricah se odsvetuje zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki (ibuprofen). Za ustrezno nego kože se priporoča vsakodnevno tuširanje. Kožo je potrebno dobro posušiti brez drgnjenja. Kopanje, nanašanje mazil ali tekočega pudra na kožne spremembe je odsvetovano, ker s tem povečamo možnost za bakterijsko okužbo kože. Za lajšanje srbeža lahko uporabimo sistemske antihistaminike.
Najpogostejši zapleti so bakterijske okužbe kože, ki se kažejo z večjo rdečino okoli spremembe (mehurčki ali kraste), oteklino in gnojno vsebino v mehurčkih. Lahko nastopi visoka vročina z mrzlico in poslabšanje splošnega počutja. V takem primeru je potrebno zdravljenje z antibiotikom, včasih tudi sprejem v bolnišnico.
Peta otroška bolezen (Erythema infectiosum)
Povzroča jo parvovirus B19, ki se prenaša z izločki ustne votline in dihal neposredno od okužene osebe. Najpogosteje zbolijo otroci med 4. in 10. letom, ponavadi so manjši izbruhi bolezni vsakih 3 do 5 let v spomladanskem času. Oboleli se lahko na začetku slabo počutijo, imajo vročino, nato pa se po nekaj dneh pojavi značilen izpuščaj (sindrom oklofutanih lic), ki se nato razširi na trup in okončine.
Izpuščaj postane mrežast in se krepi in bledi v odvisnosti od zunanje temperature, vse skupaj traja približno 14 dni. Lahko se pojavijo tudi bolečine v sklepih, najpogosteje v zapestju in malih sklepih prstov rok. Bolezen je lahko nevarna za nosečnice, ki se prvič okužijo v času nosečnosti (okvare plodu) ali pa za tiste, ki imajo okrnjen imunski sistem ali motnje v nastajanju rdečih krvnih celic. Prebolela bolezen zapusti trajno imunost.
Šesta bolezen (Exantema subitum)
Povzroča jo humani herpesvirus 6 (HHV-6), ki se na dojenčke večinoma prenese s slino, možen je tudi prenos z mame. Večinoma zbolevajo otroci med 3. in 12. mesecem starosti, lahko tudi starejši. Otroci nenadno zbolijo z vročino nad 39 stopinj Celzija, ki vztraja 2 do 5 dni, so izrazito razdražljivi, lahko kašljajo ali imajo celo tekoče blato. Ko vročina spontano izzveni, se pojavi na koži vratu in trupu nežen izpuščaj z madeži in bunčicami, ki v nekaj dneh izzveni sam od sebe.
Bolezen dlani, podplatov in ust (hand, foot and mouth disease)
Gre za virusno bolezen, ki jo povzročajo različne vrste enterovirusov, med njimi je najpogostejši povzročitelj coxsackievirus A16 in enterovirus 71. Obolijo večinoma otroci do 10. leta. Virus vstopi v telo preko ust in sluznic nosu in povzroči vročino, slabši apetit, utrujenost in bolečine v ustih. Nato se pojavijo drobni mehurčki in afte v ustih in na jeziku ter pri večini otrok bunkast do mehurčast izpuščaj po rokah in nogah, največkrat po dlaneh in stopalih, občasno tudi na zadnjičnem področju.
Vse skupaj po kakšnem tednu izzveni samo od sebe. Po preboleli okužbi lahko pride do luščenja kože prstov rok ali luščenja nohtov. Za lajšanje bolečin v ustih in proti vročini uporabimo paracetamol ali ibuprofen.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
