Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Zdravje
      • Kajenje

      Kajenje

      Zdravje

      Kajenje

      JUNIJ 2026 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 17. 06. 2026 ob 10:20:21

      Kajenje tobaka je škodljivo za zdravje. Skoraj ni organa, na katerega kajenje ne bi negativno vplivalo. Kajenje pomembno poviša umrljivost in obolevnost kadilcev ter tudi pasivnih kadilcev.

      V Sloveniji je kajenje tobaka vodilni preprečljiv vzrok smrti, letno zaradi posledic kajenja umre okoli 3.600 prebivalcev. Dve tretjini kadilcev umre zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, četrtina od teh pred 60. letom starosti. Kadilci v povprečju izgubijo 10 do 15 let življenja. Po podatkih NIJZ v Sloveniji dnevno umre skoraj 10 bolnikov zaradi posledic bolezni, povzročenih s kajenjem.

      Podatki o kajenju v Sloveniji

      Po podatkih iz leta 2016 (raziskava CINDI, NIJZ) v Sloveniji kadi 23 odstotkov prebivalcev v starosti od 25 do 74 let. Najvišji delež kadilcev je bil ugotovljen v starostni skupini od 25 do 39 let, in sicer kar 28 odstotkov.

      Običajno s kajenjem najpogosteje pričnejo mladostniki in mladi odrasli (pred 25. letom starosti). Mlajši, kot je posameznik, ki prične kaditi, večja je verjetnost, da bo postal zasvojen in bo v odrasli dobi kadil intenzivneje, in manjša je verjetnost, da bo kadarkoli opustil kajenje.

      Delež kadilcev je večji med moškimi; kadi četrtina moških ter petina žensk. Odstotek kadilcev je večji v populaciji z nižjo stopnjo izobrazbe (23 % v populaciji z nižjo izobrazbo in 17 % v populaciji z višjo izobrazbo).

      V cigareti je veliko število snovi, ki se ob vžigu spremenijo v 7.000 kemikalij, od katerih jih je več kot 60 dokazano karcinogenih (povzročajo raka), večina ostalih pa je prav tako zdravju škodljivih. Ena od njih je nikotin, rastlinski alkaloid s stimulativnim vplivom na osrednji živčni sistem, ki je razlog za zasvojenost od cigaret in cvetočo tobačno industrijo. Nikotin ima številne negativne učinke na zdravje: poviša krvni tlak, srčno frekvenco, sproža aritmije, spastično zoženje bronhov, povzroča glavobol, omotico, motnje spanja, povzroča insulinsko rezistenco (in s tem poveča tveganje za sladkorno bolezen), pospeši metabolizem, zmanjšuje plodnost, pospešuje staranje kože in upočasnjuje celjenje ran. Naj omenimo še katran, ki se v 70 % ob vdihavanju dima odlaga v pljučih in vsebuje številne karcinogene snovi. Vse te snovi imajo ob dolgoročni uporabi negativne vplive na zdravje tako kadilcev kot tudi pasivnih kadilcev.

      Negativne posledice kajenja

      V cigareti je veliko število snovi, ki se ob vžigu spremenijo v 7.000 kemikalij, od katerih jih je več kot 60 dokazano karcinogenih (povzročajo raka), večina ostalih pa je prav tako zdravju škodljivih. Ena od njih je nikotin, rastlinski alkaloid s stimulativnim vplivom na osrednji živčni sistem, ki je razlog za zasvojenost od cigaret in cvetočo tobačno industrijo. Nikotin ima številne negativne učinke na zdravje: poviša krvni tlak, srčno frekvenco, sproža aritmije, spastično zoženje bronhov, povzroča glavobol, omotico, motnje spanja, povzroča insulinsko rezistenco (in s tem poveča tveganje za sladkorno bolezen), pospeši metabolizem, zmanjšuje plodnost, pospešuje staranje kože in upočasnjuje celjenje ran. Naj omenimo še katran, ki se v 70 % ob vdihavanju dima odlaga v pljučih in vsebuje številne karcinogene snovi. Vse te snovi imajo ob dolgoročni uporabi negativne vplive na zdravje tako kadilcev kot tudi pasivnih kadilcev.

      Večina ljudi se zaveda, da kajenje povzroča kronično obstruktivno bolezen in pljučnega raka, redko pa se zavedajo, da kajenje tobaka poveča tveganje za razvoj številnih drugih bolezni.

      Večina različnih rakastih obolenj je pogostejša pri kadilcih in vzročno povezana s kajenjem:

      • rak ustne votline,
      • rak žrela,
      • rak grla,
      • rak požiralnika,
      • rak sečnega mehurja,
      • rak želodca,
      • rak debelega črevesja,
      • rak trebušne slinavke,
      • rak ledvice,
      • rak materničnega vratu
      • in številni drugi.

      Kajenje je dokazano povezano z višjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni, kot so:

      • sladkorna bolezen,
      • hipertenzija,
      • revmatoidni artritis,
      • osteoporoza,
      • katarakta,
      • degeneracija rumene pege.

      Kajenje prav tako zmanjšuje plodnost.

      Pri moških na primer povzroča:

      • erektilno disfunkcijo in
      • poškodbe spermijev.

      Pri ženskah na primer povzroča:

      • hitrejši nastop menopavze,
      • poškodbe jajčnih celic,
      • izvenmaternično nosečnost,
      • težave pri ugnezditvi oplojenega jajčeca.

      Kajenje med nosečnostjo poveča tveganje za:

      • prezgodni porod,
      • mrtvorojenost,
      • nizko porodno težo in
      • prirojene napake ploda (npr. zajčja ustnica).

      Ob vseh negativnih učinkih na zdravje se zdi rumeno obarvanje prstov in zob še najmanj nevarno, a tudi to povzroča nemalo psihičnih in socialnih stisk.

      Kajenje elektronskih cigaret

      Kako delujejo elektronske cigarete

      Elektronske cigarete s pomočjo baterije segrevajo tekočino, da se spremeni v aerosol, ki ga uporabnik vdihuje. Obstajajo tudi elektronskim cigaretom podobne naprave (angl. 'heat not burn' tobacco products oziroma heated tobacco products), katere segrevajo procesiran tobak (in ne tekočine) in na ta način ustvarjajo aerosol, ki ga uporabnik vdihuje.

      Kaj vsebujejo elektronske cigarete

      Elektronske cigarete vsebujejo nikotin, vlažilce, arome in številne druge nevarne snovi ter visoke ravni majhnih delcev, ki vstopajo v dihala uporabnika. Nadzor nad sestavo tekočin, samih elektronskih cigaret in baterij je zelo omejen, zato lahko te vsebujejo številne zdravju škodljive snovi (npr. formaldehid, acetaldehid, akrolein, aromatizirajoče kemične snovi, strupene kovine), tudi take, ki jih ne najdemo v tobačnem dimu.

      Vpliv elektronskih cigaret na zdravje

      Naštete snovi v elektronskih cigaretah so rakotvorne in dražljive, dolgoročnega vpliva vdihovanja arom in vlažilcev na zdravje pa še ne poznamo. Dokazi kažejo, da snovi v aerosolu elektronskih cigaret tako kot kajenje tobaka povzročajo raka, bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Desetletja uporabe pa bodo verjetno pokazala še druge dolgoročne učinke vdihovanja aerosola, ki bodo verjetno drugačni od učinkov kajenja cigaret. V Ameriki je leta 2019 prišlo do izbruha poškodbe pljuč povezane z uporabo elektronskih cigaret (t.i. VALI ali vaping induced lung injury). Klinična slika je podobna pljučnici, vendar ni odziva na antibiotično zdravljenje. Prizadela je 2758 mladih in povzročila najmanj 64 potrjenih smrti zaradi sistemskega vnetnega odziva in odpovedi dihal.

      Čeprav so elektronske cigarete velikokrat oglaševane kot možno orodje za odvajanje od kajenja, jih ne priporočamo za opuščanje kajenja, saj za to ni dovolj raziskav. V Sloveniji tri četrtine uporabnikov elektronskih cigaret kadi tudi cigarete, tako da gre za dvojno rabo, kar le še potencira škodljive učinke na zdravje. Za odvajanje od kajenja zato priporočamo izključno z dokazi podprta zdravila in medicinske pripomočke, ki so opisani v naslednjem poglavju.

      Odvajanje od kajenja

      Raziskave so pokazale, da približno dve tretjini kadilcev želi opustiti kajenje. Opustitev kajenja prinaša mnoge koristi za zdravje posameznika, vendar je znano, da številni posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če to poskušajo brez strokovne pomoči.

      V Sloveniji so na voljo številni brezplačni programi za opuščanje kajenja. Pomoč je lahko individualna ali skupinska, izvaja pa se pod okriljem zdravstvenih domov. Na voljo je tudi svetovalni telefon za opuščanje kajenja, katerega številka je zapisana na vsaki škatlici cigaret, podpora pri opuščanju kajenja pa je na voljo tudi preko interneta. Poleg svetovanja, ki nudi družbeno podporo, vedenjsko in kognitivno terapijo, pa je posameznikom na voljo tudi farmakološko zdravljenje.

      Nikotin je substanca, ki povzroča zasvojenost od kajenja, zato pri zdravljenju uporabljamo s študijami preverjene nadomestke nikotina. Te uporabljamo le začasno, da omilimo simptome odtegnitve in zmanjšamo željo po kajenju cigaret. Pri nas obstajajo v obliki žvečilk, obližev, nosnega in oralnega pršila. Zdravnik vam lahko na recept predpiše tudi zdravilo vareniklin, ki blaži simptome odtegnitve in zmanjša hlepenje po kajenju cigaret, hkrati pa zmanjša s kajenjem povezane občutke ugodja. Drugo zdravilo, ki se izdaja na recept, pa je bupropion, ki se sicer uporablja za zdravljenje depresije, vendar dokazano učinkovito tudi zmanjšuje željo po kajenju in simptome odtegnitve.

      Pomen osveščanja in izobraževanje o vplivih kajenja

      Kajenje je povezano s številnimi negativnimi vplivi na zdravje. Spodbudna je informacija, da od leta 2010 opažamo upad svetovne porabe tobaka, poleg tega pa se v Sloveniji zadnja leta zmanjšuje razširjenost kajenja med mladostniki in mladimi odraslimi.

      Nujno potrebno je osveščati otroke in mladostnike o škodljivosti kajenja in z različnimi preventivnimi ukrepi znižati odstotek mladostnikov, ki pričnejo kaditi in postanejo zasvojeni. Po drugi strani pa je potrebno osveščati celotno splošno javnost o škodljivosti kajenja in pasivnega kajenja ter kadilce aktivno spodbujati k opuščanju kajenja, da bi zmanjšali njihovo obolevnost in umrljivost.

      Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.

      Polona Mlakar

      Polona Mlakar

      dr.med., spec. interne med.


      Je rojena Ljubljančanka, kjer je obiskovala tako osnovno šolo kot tudi gimnazijo. Po odlično opravljeni maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, katero je uspešno zaključila leta 2009.

      Že med študijem je sodelovala pri projektih kot je Projekt Virus, Drogart in opravljala poletno delo na Centru za tipizacijo tkiv (Zavod za transfuzijsko medicino) ter prakso v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina. Med študijem je izdelala dve raziskovalni nalogi, nagrajeni s Prešernovim priznanjem. Po opravljenem polletnem sekundariatu se je zaposlila na Oddelku za paliativno oskrbo Onkološkega inštituta v Ljubljani, kot sobna zdravnica. Leta 2010 je pričela s specializacijo iz interne medicine. Po zaključenem študiju se je vpisala na doktorski študij smer Biomedicina, katerega je uspešno zaključila leta 2014 z zagovorom doktorata na temo klinične interne medicine. V času doktorskega študija je objavila tudi več strokovnih člankov, tako v slovenskih kot priznanih tujih revijah, ter izsledke doktorskega dela predstavila na kongresu (World Forum for Nutrition Research Conference) v Reusu, Španiji. Leta 2015 je bila na senatu Medicinske fakultete izvoljena v naziv asistentke na področju interne medicine. Od te izvolitve naprej redno opravlja vaje iz internistične propedevtike za študente medicine in dentalne medicine in izvaja študentska predavanja.

      Specialistični izpit iz interne medicine je opravila z odliko leta 2016, nato pa se je zaposlila na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije v +Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Poleg splošne pulmologije se že vrsto let podrobneje ukvarja s pljučno hipertenzijo, v sklopu katere dobro sodeluje tudi z kliničnimi centri iz tujine (predvsem z AKH Dunaj) in na oddelku za Pljučne bolezni in alergije redno izvaja invazivno diagnostiko (desnostranske srčne kateterizacije). Na tem področju se trudi ozaveščati strokovno javnost o tej bolezni in jo ustrezno izobraževati, z namenom čim bolj zgodnjega odkrivanja te bolezni.

      Ključne besede:

      zdravje

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}