Kožne bolezni

Kako pogoste so kožne bolezni?

Kožne bolezni lahko prizadenejo vsakega od rojstva dalje. Ne nujno, a pogosto se pojavljajo v povezavi s posebnostmi določenega starostnega obdobja. Nekatere so običajnejše v otroštvu, druge v starosti.

Pri otrocih je najpogostejši atopijski dermatitis, pri odraslih se kaže cel spekter bolezni, pri starejših pa se na novo najpogosteje pojavijo kožni rak in težave, povezane s suho kožo.

Vsak tretji človek naj bi vsaj enkrat v življenju imel vsaj eno vrsto kožne bolezni.

Posebno obremenjeni so denimo kronični bolniki, katerih organizem je oslabljen že zaradi primarne bolezni, starejši, ljudje z oslabljenim imunskih sistemom ...

Kaj povzroča kožne bolezni?

Kožo pogosto prizadenejo zunanji vplivi, kot so suh zrak, sončno obsevanje in temperaturne skrajnosti. Reagira lahko v stiku z umetnimi snovmi, kot so parfumi, barvila in čistila, ter celo z naravnimi, kot so kovine in sestavine nekaterih rastlin. Neredko kožo napadejo tudi bakterije, virusi in glive, ki se lahko ob oslabljenem imunskem sistemu namnožijo in izbruhnejo kot kožna bolezen.

Na razvoj kožnih bolezni vpliva cela vrsta dejavnikov – od dedne predispozicije, izpostavljenosti alergenom in drugim vplivom pa vse do hormonskih sprememb, ki pa skozi zapletene mehanizme k razvoju nekaterih kožnih bolezni le prispevajo – skupaj z drugimi dejavniki.

Pogosto so vzroki za kožne bolezni spremembe v določenih delih kože, ki lahko ob sočasni prisotnosti različnih dejavnikov bolezen še poglobijo ali pa so celo njen izvor.

Dr. Helena Rupnik, dr. med., in Nataša Grebenšek, dr. med., specialistki dermatovenerologije iz Dermatološkega, laserskega in estetskega centra ARSDERMA – DCP, namreč poudarjata, da gre pri kožnih boleznih redko samo za en neugoden dejavnik oziroma vzrok, ki vodi v razvoj bolezni, običajno gre za njihov seštevek.

Najpogostejše kožne bolezni

• Akne - Pretirano poroženevanje povrhnjice v izvodilih žlez lojnic lahko ob povečanem izločanju loja, prisotnosti določenih bakterij na koži in morebitnega hormonskega neravnovesja preraste v akne.
• Atopijski dermatitis - Ne velja več, da gre izključno za alergijsko niti za avtoimunsko bolezen, saj je eden od vzrokov zanjo tudi okvara epidermalne bariere. Zaradi okvare te pomembne zaščitne plasti se koža izsuši in vanjo lažje vstopijo alergeni, iritanti in mikroorganizmi. To prispeva k vnetnemu dogajanju, zaradi katerega koža srbi, je vneta in suha. Atopijskemu dermatitisu se lahko pridruži kontaktna alergija, lahko pa ga spremljajo tudi preobčutljivost za hrano, pri starejših otrocih in odraslih pa preobčutljivost za inhalatorne alergene. Dokazano pomemben vpliv na slabšanje simptomov bolezni pa ima tudi stres.
• Luskavica - Ta kronična vnetna bolezen kože je zelo kompleksna in lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. Vzroki za njen razvoj so tako kombinacija dedne predispozicije, vnetnih procesov in cele vrste zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na potek bolezni.
• Virusne bradavice - Povzroča jih okužba s humanimi virusi papiloma (HPV). Poznamo jih več kot 100 vrst; nekateri sevi povzročajo genitalne bradavice, drugi spremembe na materničnem vratu, tretji bradavice na koži. Ljudje smo sicer v nenehnem stiku s temi virusi, od imunskega odziva posameznika pa je odvisno, ali bo virus povzročil rast bradavice ali ne. Pri imunsko oslabljenih bolnikih se zato virusne bradavice pogosteje razvijejo.

Stanje kože odraža splošno zdravje

Koža je ogledalo dogajanja v telesu. Zlatenico najprej opazimo na koži, čeprav so pri njej prizadeta jetra. Ob oslabljenosti imunskega sistema se pojavijo okužbe kože ali ponovni izbruhi bolezni, denimo izbruh herpesa zostra ali virusnih bradavic, katerih povzročitelje imunski sistem sicer drži na povodcu.

Stanje kože nedvomno lahko nakazuje na neuravnovešeno dogajanje ali bolezensko stanje drugje v telesu.

»Zato vselej poleg lajšanja simptomov poskušamo zdraviti vzrok, če ga seveda poznamo,« pojasnjuje dr. Rupnikova. »Če se pojavi sum, da bi lahko bila kožna bolezen povezana s kakšnim drugim stanjem, denimo z vnetnimi procesi v notranjih organih, pa se tudi dermatologi posvetujemo z drugimi specialisti.«

Ne čakajte z obiskom dermatologa

Zagotovo je zato nujno ustrezno posvetovanje s strokovnjakom. Osebni zdravnik lahko sicer blaži simptome nekaterih kožnih bolezni in jih ob jasnem vzroku tudi zdravi, vendar je posvetovanje s specialistom dermatologom vselej smiselno. Posebno pomembno je to takrat, ko gre za težje stanje ali specifične vzroke (ali njihov seštevek), za katere so z znanjem in posebno tehnološko opremljenostjo specializirani dermatologi.

»Večino kožnih bolezni znamo uravnavati tako, da ne povzročajo večjih težav, veliko pa jih lahko s sodobnimi metodami povsem pozdravimo.« Dr. Helena Rupnik.

Vsekakor pa velja kot pri večini bolezni: zgodnje odkrivanje in zdravljenje je izjemnega pomena! Kožni rak je neustrezno ali prepočasi zdravljen lahko tudi usoden. Kronične vnetne bolezni manj načnejo kakovost življenja, če jih začnemo krotiti karseda hitro. Pravilno ali zgodaj zdravljene akne, denimo, za sabo ne bodo pustile globokih brazgotin – na koži in tudi drugje.

Kako zdraviti kožne bolezni?

Tudi v dermatologiji se je v zadnjih desetletjih zgodil izjemen tehnološki in raziskovalni napredek. Izvori bolezni in možna zdravljenja so vse bolj raziskani, hkrati pa se je v dermatološkem zdravljenju uveljavila cela vrsta sodobnih metod.

Številne simptome lajša in bolezni učinkovito zdravi denimo laser, pri aknah so učinkoviti tudi kemični pilingi. Za obravnavo kroničnih vnetnih bolezni, kot sta atopijski dermatitis in luskavica, nenehno razvijajo nova biološka zdravila in tako imenovane male molekule. Z njimi zavirajo delovanje citokinov, ki so udeleženi pri nastanku bolezni. Predvsem pri pojavu alergij je lahko učinkovita imunoterapija, s katero telo postane manj občutljivo za alergen.

Več o skrbi za zdravje si preberite v e-reviji Pazi nase, kjer je bil objavljen tudi ta članek.