Zdravje
Krčne žile in kako jih obvladati
APRIL 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 12. 05. 2026 ob 15:35:17
Čeprav so krčne žile estetska težava, je to za obolele praviloma manjša težava. Bistveno bolj jih pestijo občutek težkih nog, bolečine v spodnjih udih in otekline, kasneje, če se težavi ne posvečajo, tudi razjede in rane. So šibke žilne stene in popuščanje venskih zaklopk evolucijska napaka ali pa smo si to nadlogo nakopali sami s svojim načinom življenja? Ne glede na vzrok se je krčnim žilam koristno posvečati takoj, ko se pojavijo.
Raziskave kažejo, da je možnost, da dobimo krčne žile, okoli 40-odstotna, če zaradi njih trpi eden od staršev. Če jih imata oba starša, pa imajo moški 60-odstotno, ženske pa skoraj 90-odstotno možnost, da se jim pojavijo.
Na genetiko in druge dejavnike tveganja (hormonska nihanja in starost) ne moremo vplivati. Lahko pa s svojim vedenjem vplivamo na dejavnike, ki izrazitost simptomov povečajo ali omejijo.
»Zelo pomembni za potek bolezni so tudi povečana telesna teža, pretirano sedeč ali stoječ način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti,« opozarja prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., specialist splošne kirurgije iz specialistične ambulante Avelana.
Zakaj nastanejo krčne žile?
Zakaj sploh nastanejo krčne žile? Da se kri, ki napaja spodnje okončine, lahko vrne nazaj v srce, mora pritisk v veni premagati težnost. Pri tem pomagajo nežne, a nepogrešljive lopute oziroma zaklopke v venah. Te krvni tok pomagajo poganjati proti srcu in preprečujejo, da bi kri uhajala nazaj.
Zaradi šibkih venskih sten venske zaklopke sčasoma ne »tesnijo« več učinkovito, zato nekaj krvi uide nazaj. Pride do večjega pritiska v veni, zastajanja krvi, otekanja in bolečin ter pojava značilnih, tudi srbečih izboklin na koži.
»Težave zaradi motenj v venskem obtoku spodnjih okončin so zelo raznolike,« pravi dr. Šikovec. »Prave krčne žile oziroma zvijugane vene se pojavljajo približno pri tretjini žensk in četrtini moških, med starejšimi je obolelih že več kot polovica.«
Klinično sicer ni dokazano, da bi pogosto križanje nog med sedenjem povzročalo krčne žile. Koristi pa jim gotovo ne, ko se te že razvijajo.
Še pogostejše so mrežaste vene tik pod površino kože. Kar 90 odstotkov žensk pa naj bi imelo metličaste vene – rdečkaste ali modrikaste drobne, razpredene in razširjene kožne vene.
Prrav videz spodnjih okončin, ki ga povzroča okvara ven, je za ženske običajno prvi vzgib za obisk specialista. Moški pa se za zdravljenje praviloma odločajo šele, ko krčne žile postanejo boleče.
Čim prej do specialista
Čeprav je videz krčnih žil moteč, to ne bi smela biti najpomembnejša skrb bolnikov. Nezdravljene krčne žile ali varice namreč sčasoma začnejo povzročati nelagodje: srbenje, zbadanje, občutek težkih in oteklih nog, pekoče bolečine in nemirne noge.Težave lahko poslabšajo izpostavljenost toploti, dolgo stanje na mestu, uživanje alkohola, kajenje ter hormonska nihanja predvsem pri ženskah in med nosečnostjo. V teh primerih se vene širijo, med nosečnostjo pa so žilne stene še mehkejše.
V predmenopavzi in menopavzi se stanje krčnih žil zaradi hormonalnega neravnovesja lahko bistveno poslabša.
Upočasnite napredovanje težav s krčnimi žilami
Ker je pojav krčnih žil praviloma seštevek različnih neugodnih dejavnikov in ker od prvih znakov do resnih težav običajno mine nekaj let, lahko na hitrost napredovanja bolezni in izraženost njenih simptomov vplivate z nekaterimi ukrepi. Bolezen sicer tako ne bo izzvenela, boste pa lažje prenašali njene simptome.Le v primerih, ko je edini razlog za pojav krčnih žil nosečnost, se stanje ven lahko popravi, po nadaljnjih nosečnostih pa so varice vse bolj izražene.
»Z nošnjo kompresijskih nogavic oziroma s povijanjem nog lahko olajšate simptome,« pravi dr. Šikovec. »Težave klinično dokazano pomagajo blažiti tudi zdravila s flavonoidi in ekstrakti nekaterih rastlin, denimo divjega kostanja, grozdja in japonske sofore.«
Krčne žile je smiselno zdraviti
Ko krčne žile začnejo povzročati izrazite težave, je dobro karseda hitro obiskati specialista flebologa.
- V začetnih fazah bolezni predlagajo nekirurško zdravljenje, t. i. sklerozacijo. Pri tem pretežno neboleče s tekočino ali peno zlepijo prizadeto žilo, kri pa se nato preusmeri v druge vene. Najpogosteje pa je v izogib zapletom primerno le kirurško zdravljenje. Možnosti je več.
- Pri klasični flebektomiji odstranijo večje podkožne žile skozi majhne kožne reze. Poseg je preverjen in učinkovit. Je pa okrevanje nekoliko počasnejše, nekateri bolniki pa poročajo, da so posledice posega bolj boleče kot pri sodobnih znotrajžilnih metodah.
- Pri laserski in radiofrekvenčni znotrajžilni metodi s posebno sondo prodrejo v oboleli predel in z različnimi postopki onemogočijo nadaljnji pretok krvi skozi žilo. Rezultati obeh metod so odlični, pacienti lahko takoj vstanejo in že pol ure po posegu gredo domov. Več kot polovica pa se jih vrne na delo v treh dneh po posegu.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.