Zdravje
Možganska kap
JUNIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 17. 06. 2026 ob 10:26:08
Po SSKJ je káp naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile. V tem primeru gre za možgane. Do možganske kapi pride, ko se prekrvavitev dela možganov prekine ali zmanjša ter se tako prepreči dotok kisika in hranljivih snovi. V nekaj minutah pričnejo možganske celice odmirati.
Po vzroku lahko možgansko kap razdelimo na:
- ishemično možgansko kap (krvno žilo zamaši strdek) in
- hemoragično možgansko kap (krvna žila, ki dovaja kisik, poči).
Znaki in simptomi možganske kapi
Znaki in simptomi možganske kapi se prično razvijati v nekaj sekundah ali minutah, razlikujejo pa se po prizadetem območju možganov.
Najpogostejši med njimi so:
- Nerazločen govor ali težava pri razumevanju govora drugih. Opazimo zmedenost, momljanje ali zatikanje jezika ter nerazumevanje sogovornikov.
- Omrtvičenost ali paraliza obraza, zgornje ali spodnje okončine. Lahko pride do razvoja nenadne otopelosti, šibkosti ali paralize po večini polovice telesa. V kolikor poskusimo dvigniti zgornjo okončino nad glavo, se ta začne spuščati.Prav tako prične zaostajati ustni kotiček, če se oseba poskusi nasmehniti.
- Težave z vidom. Lahko pride do nenadnega zamegljenega ali dvojnega vida.
- Nenaden, hud glavobol, ki ga lahko spremljajo slabost, bruhanje, vrtoglavica ali spremenjena zavest.
- Težave pri hoji. Kaže se lahko kot šepanje, težave z ravnotežjem, nenadna omotica ali dezorientacija.
Kako prepoznamo bolnika, ki je utrpel možgansko kap?
S kratico GROM označujemo preprost test, s katerim lahko laik brez težav vsaj pomisli, da se srečuje s človekom, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap. Sledimo naslednjim korakom (GROM):
Govor – Bolnika prosimo, da ponovi preprost stavek, npr. »Danes je ponedeljek.« Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, medtem ko si ga bo bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo zapomnil, še težje pa ga bo ponovil.
Roke – Bolnika prosimo, naj iztegne obe zgornji okončini pred seboj v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav zadrži v tem položaju tudi dlje časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.
Obraz – Bolnika prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.
Mudi se – Če opazite te znake pri svojcu ali kom drugem, ne oklevajte, temveč takoj pokličite 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. To je pomembno, saj bo dispečer v najkrajšem možnem času poslal reševalno vozilo, ki bo bolnika nato prepeljalo v tisto zdravstveno ustanovo, kjer imajo 24 ur na voljo ne le ustrezno opremo, temveč tudi osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo.
Kako ukrepamo v primeru možganske kapi?
Za uspešen izid zdravljenja je najpomembnejši čas. V zadnjem desetletju so zdravniki za zdravljenje s strdkom povzročene kapi razvili poseben postopek, imenovan tromboliza. S trombolizo raztopimo strdek, ki je zamašil žilo. Po raziskavah je postopek uspešen, če je izveden v roku štirih ur in pol. Zato takoj, ko posumimo, da gre za možgansko kap, pokličemo 112.
Če je bolnik pri zavesti, ga poležemo v vodoraven položaj ter podložimo vzglavje, da je višje od srca. Ob slabosti ali bruhanju je najbolje, da bolnika namestimo v stabilen bočni položaj.
Bolnika poskušamo pomiriti, zrahljamo obleko okoli vratu in pasu in odstranimo morebitno protezo. Odstranimo predmete, s katerimi bi se lahko poškodoval. V primeru, da bolnik dobi epileptični napad, ga med napadom zavarujemo – pazimo predvsem na glavo – da se ne poškoduje. V nobenem primeru ne dajemo ničesar med zobe.
Zaradi nevarnosti bruhanja in posledične zadušitve bolnika ne zapuščamo.
V kolikor bolnik preneha dihati, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.
Prehodna pretočna motnja (»prehodna možganska kap«)
Pozorni moramo biti tudi na prehodno pretočno motnjo (strokovno tranzitorna ishemična ataka – TIA), ki nastane zaradi prehodne prekinitve možganskega pretoka v določenem možganskem predelu. Zapora arterije, ki povzroči motnje možganskega pretoka, v kratkem času sama po sebi mine.
Simptomi in znaki, ki se pojavijo, so enaki kot pri možganski kapi, saj je mehanizem njihovega nastanka podoben. Razlika je v tem, da vztrajajo do 24 ur, običajno pa od 10 do 15 minut.
Ker je prehodna pretočna okvara napovedni dejavnik za pretečo možgansko kap, je zelo pomembno, da jo prepoznamo in pravilno ukrepamo.
Bolnik, ki je doživel prehodno pretočno motnjo, mora v najkrajšem možnem času k zdravniku, saj ustrezno zdravljenje pomembno zmanjša možnost nastanka možganske kapi.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
