Navzkrižna alergija

Web Content Viewer

Včasih se zgodi, da telo snovi, ki običajno ne povzročajo alergij, zaradi podobnosti v strukturi z alergeni, na katere je telo alergično, prepozna kot alergen. Takrat govorimo o navzkrižni alergiji.

Ko naše telo pride v stik z alergenom, bodisi prek dihalnih poti bodisi z zaužitjem, se lahko razvijejo simptomi, značilni za alergijo:

kašljanje oziroma kihanje ter praskajoč občutek v grlu,
nosni izcedek,
rdeče, pekoče oziroma razdražene oči,
vročina,
ekcem oziroma urtikarija ali druga kožna reakcija,
prebavne motnje,
pordelost ali otekanje sluznic.

V skrajnih primerih lahko pride do skrajne alergijske reakcije, anafilaktičnega šok, pri čemer se alergiku popolnoma zaprejo dihalne poti. To lahko preprečimo z ustreznimi in takojšnjimi ukrepi (pomoč), sicer vodi v smrt.

Alergije, povezane s hrano

Pri alergijah oziroma težavah, ki jih povzroča hrana, razlikujemo preobčutljivost oziroma intoleranco za neko snov v hrani ter alergijo na alergen iz hrane. Najpogostejše so intolerance za laktozo, fruktozo, histamin in gluten. Prehransko alergijo pa najpogosteje povzročajo beljakovine iz mleka, pšenice, jajc, oreškov, arašidov in rib oziroma morskih sadežev.

Ljudje, ki so alergični na neko snov, so običajno precej dobro seznanjeni, kaj lahko jedo, čemu se morajo izogibati in kaj pri njih povzroči reakcijo. Kljub temu pa se lahko zgodi, da se simptomi pojavijo zaradi t. i. navzkrižnih alergij.

Različna živila, ki pogosto povzročajo alergije, razporejena na mizi – riba, kozice, jajca, mleko, oreščki, arašidi, kruh (gluten oziroma celiakija) ter sveže sadje (jagode in kivi).

Telo torej običajno reagira na neki primarni alergen, denimo na cvetni prah ali gluten iz hrane. Žal pa imajo nekateri alergeni zelo podobno zgradbo. Zato lahko telo sekundarni alergen, ki običajno ni povzročal težav, zamenja za primarnega. Tako nastane navzkrižna alergija.

Če ste denimo alergični na pršice, se vam lahko zgodi, da boste ob zaužitju rižote z morskimi sadeži, čeprav ti niso vaš primarni alergen, doživeli alergijsko reakcijo z zgoraj omenjenimi simptomi.

V tabeli poiščite primarni alergen, ki vam povzroča težave, in preverite, kateri sekundarni alergeni bi lahko v takšnem primeru povzročili navzkrižno alergijo.

Primarni alergen	Sekundarni alergen
Breza, jelša in leska	Breskev, češnja, fižol, grah, hruška, jabolko, jagoda, nektarina, mandelj, korenje, krompir, lešnik, kivi, soja, sliva, paradižnik, zelena
Trava	Breskev, grah, lubenica, kivi, krompir, mango, paradižnik, pomaranča, zelena
Lateks	Avokado, banana, kostanj, kivi (nekoliko manj lahko tudi jabolko, korenje, krompir, melona, papaja, paradižnik, zelena)
Fikus benjamin	Ananas, avokado, banana, kivi, figa, papaja
Perje	Jajca, perutnina, drobovina
Pršice	Morske živali (ribe, raki, školjke) in polži
Ambrozija	Banana, jabolko, melona, kumara, zelena

Poleg naštetega lahko do navzkrižnih reakcij pride tudi med živili, ki spadajo v isto skupino živil:

orehi, lešniki in orehi pekan,
različne vrste rib,
kravje mleko in kozje oziroma ovčje mleko,
arašidi in grah, leča ter fižol.

Naštetih je le nekaj mogočih navzkrižnih alergij, s katerimi se srečujejo alergiki. Ključno za vsakega alergika pa je pozorno samoopazovanje. Če brez znanega vzroka pride do alergijskih simptomov, je vredno razmisliti o testiranju na navzkrižne alergije oziroma na sekundarne alergene.

Številne alergije se pojavijo že v otroštvu. Bistveno je, da karseda hitro ugotovite, zakaj se pojavljajo. Dodatno zavarovanje Specialisti+ krije alergološko in pulmološko obravnavo za otroke. Več o zavarovanju preberite tukaj.

Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.