Zdravje
Nenehne skrbi in 3 preprosti načini, kako si lahko pomagamo
JUNIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 02. 07. 2026 ob 12:05:58
Naš um deluje tako, da ves čas osmišlja svet okrog nas. Ta značilnost uma je izjemnega pomena, saj nam pomaga razumeti in predvideti stvari, kar nam olajša, da se z vsakodnevnimi situacijami soočamo hitreje in učinkoviteje. S tem, ko lahko predvidevamo stvari in dogodke, dobimo občutek obvladljivosti in varnosti ter smo bolj prepričani v to, kar počnemo. Hkrati se zavedamo, da vsega ne moremo predvideti in da je takrat pomembno črpati znanje iz podobnih predhodnih izkušenj, ki smo jih uspešno rešili. Takrat uporabljamo zmožnost prilagajanja, ki jo imamo v večji ali manjši meri vsi.
Taisti del uma, ki nam pomaga načrtovati, si predstavljati in imeti upe za prihodnost, nam hkrati lahko sproži nenehno razglabljanje o določenih dogodkih ali situacijah. Skrbimo o tem, ali smo dovolj dobro opravili zadane naloge, ali smo pravilno komunicirali z nadrejenimi, v mislih še enkrat prevrtimo vse možne popravke in scenarije za izboljšanje, razmišljamo o družini in kje bi še lahko naredili več ali bolj prav. Tem za takšno premlevanje ne zmanjka. Tovrstna razmišljanja sprožijo občutke nemira, nezadovoljstva, nemoči in na koncu obupa, ker se ne znamo ustaviti.
Skrb je občutek, ki je najpogosteje vezan na prihodnost: kako bo, ko bo, kaj pa, če in podobno. Ozadje teh skrbi predstavljajo strahovi, povezani z neuspehom na profesionalnem ali osebnem področju in/ali neizživete sanje, upi. Tako se pogosto »zataknemo« pri premlevanju teh skrbi in o njih samo razmišljamo, veliko manj pa je aktivnega reševanja samega problema.
Vse postane bolj oprijemljivo, če stvar zapišemo, delamo konkretne kratkoročne in dolgoročne načrte ter dnevna načrtovanja. Takšno vedenje pozitivno vpliva na ohranjanje fokusa in občutka obvladljivosti problema, dviguje motivacijo in ohranja smisel življenja.
Kar pogosto poslabša in poveča zaskrbljenost, je posploševanje. Na primer: naš dan se je slabo začel in zato zaključimo, da bo slab ves dan. S takim prepričanjem se bo oblikovalo naše mišljenje, vedenje in čutenje, vezano na tisti dan. Posledično bomo še bolj zaskrbljeni in bomo premišljevali o tem, kaj vse se nam še lahko zgodi. Če se ustavimo in umirimo, se pogosto zavemo, da imamo vpliv, da stvari pridejo in grejo ter da en dogodek ni nujno odvisen od tega, kako se bo odvijal drugi.
Da se izvlečemo iz začaranega kroga nenehnih skrbi, moramo upoštevati tri stvari:
- Prihodnost razdelimo na manjše, obvladljive segmente.
Pomembno je, da si skrbi ali problem, o katerem razmišljamo, natanko pogledamo in skušamo nekaj glede tega narediti že danes. Tako daljno, neobvladljivo prihodnost pripeljemo v sedanjost in s posameznimi koraki omogočimo razrešitev problema. Problem, ki ga močno razrešujemo samo v mislih, lahko na listu papirja razdelimo na posamične dele. S tem dobimo večji občutek obvladljivosti in motivacijo za premagovanje naslednjih nalog.
- Vadimo razmišljanje »na veliko« in »na malo« in kako preklapljati med tema dvema pogledoma na svet.
Kako vidimo situacijo, ima velik vpliv na to, kako jo bomo reševali. Včasih, ko nam posamezni korak pri dosegu nekega cilja ali razrešitvi problema povzroča težave, nam bolj koristi, da vidimo končni cilj. Vizualiziranje končnega cilja lahko pripomore k lažjemu premagovanju posameznih delov naloge.
Če nam je končni cilj preveč oddaljen in daje občutek prevelike posplošenosti, se osredotočimo na posamezne korake. Znano je, da si lažje predstavljamo in obvladujemo nekaj, kar nam je časovno bližje, kot pa nekaj, kar je daleč v prihodnosti. V vsakem primeru lahko spremenimo pogled glede na to, kaj nam bolj koristi v danem trenutku in nam izboljša občutek obvladljivosti.
- Osredotočimo se na znake, ne na simptome.
Če se boste zavedali, da vi in vaše misli niste isto, bo moč misli začela pešati. Nenehne skrbi, premlevanje, razglabljanje, pretirano razmišljanje, kakor koli želimo to poimenovati, pogosto spremljajo neprijetni občutki nemira, nemoči, jeze, tudi žalosti, ker ne zmoremo. Takrat skušajmo na svoje misli pogledati od zunaj, kot da gledamo misli nekoga drugega. To nam omogoči, da se nekoliko distanciramo od misli in nas ne preplavljajo več z zgoraj omenjenimi občutki, hkrati pa dobimo boljši vpogled v svoj miselni svet.
Da se izognemo preplavljenosti s strahovi, vezanimi na prihodnost, skušajmo postaviti svoje občutke v drugačno perspektivo s tem, da si odgovorimo na naslednja vprašanja:
- Kaj je funkcija teh skrbi, misli?
- Čemu so namenjene?
- So te skrbi povabilo, da razmislim o svoji prihodnosti?
- Mi lahko vsebina teh skrbi pomaga pri rešitvi ali motivaciji za spremembe?
S tovrstnimi vprašanji pridobimo kontrolo nad svojimi skrbmi, ki so pogosto vsesplošne, in izboljšamo lastni občutek sposobnosti.
Opisani pristopi spopadanja s pretiranim premlevanjem in skrbmi, vezanimi na prihodnost, so hitri in učinkoviti, ker preusmerijo pozornost od nejasne prihodnosti nazaj v sedanjost, kjer smo bolj mirni in sposobni. Poudariti je treba, da je v tem, kako vidimo stvari, velika moč, ki jo s tem, ko svojim skrbem damo pravo mesto, lahko dobro izkoristimo v svoj prid.
Če skrbi še kar ne gredo iz glave pa je vredno razmisliti o strokovni pomoči. Zavarovanje Psihološka pomoč Kolektivno omogoča zaposlenim v podjetju, da se o svojih stiskah pogovorijo s psihoterapevtom.
