Negujte metulja v sebi

Prepoznajte nepravilno delovanje ščitnice in ukrepajte.

Nepravilno delovanje ščitnice, metuljastega organa v vratu, najpogosteje spremljajo simptomi, ki jih zlahka pripišemo različnim okoliščinam in raznovrstnim obolenjem. Ščitnica je namreč žleza, ki z izločanjem hormonov v veliki meri uravnava presnovo v telesu, s tem pa tudi splošno počutje. Ko začne delovati nepravilno, lahko simptome brez večjih posegov blažite le, če ste k zdravniku prišli pravočasno.

Nepravilno delovanje ščitnice

Nepravilnemu delovanju ščitnice, ki je simptom različnih bolezni, so pogosteje podvržene ženske, posebno pred menopavzo, pojavnost pa narašča tudi pri moških in mlajših.

 

Natančnih podatkov o pojavnosti bolezni ščitnice ni, strokovnjaki pa ocenjujejo, da te pestijo vsako peto ali šesto žensko, med 5 in 10 odstotkov prebivalstva pa naj bi imelo neke vrste težavo s ščitnico.

 

Silva iz Slovenskih Konjic več kot desetletje potem, ko so ji odkrili prekomerno delovanje ščitnice, priznava, da je skozi življenje zelo dolgo tako drvela, da je preslišala vsa opozorila: »Delala sem, ne da bi se vprašala, ali še zmorem. Predvsem psihične obremenitve z delom pozno v noč in nekaj urami spanja so preglasile vse klice telesa in duha.«

 

Gibala se je dovolj, tudi njena prehrana je bila pestra, čutila je le strašno breme nezadovoljstva in nerazumevanja v partnerstvu ter navidezne brezizhodnosti.

 

»Prepričana sem, da je stres, ki ga je povzročala moja gluhost za lastne občutke, vodil v podivjanje ščitnice. Delovala sem kot stroj. Bila sem v nenehnem strahu, da nisem dovolj dobra in uspešna, da ne bom zmogla odgovornosti za vse, kar mi je bilo naloženo, v svoji nevednosti pa sem brezglavo ubogala svojo okolico in nase prevzemala preveč bremen. Nisem bila videna ali slišana pa tudi sama nisem znala poslušati sebe,« se spominja s pretresljivo iskrenostjo.  

 

Endokrinolog prim. doc. dr. sc. Ante Barbir, dr. med., potrjuje, da je poleg genetske predispozicije pomemben dejavnik, ki vpliva na nepravilno delovanje ščitnice, tudi raznovrsten stres.

 

»Čeprav povsem natančnih vzrokov ne poznamo, je jasno, da je ščitnica izjemno občutljiva za onesnaževalce iz zraka, vode in hrane, rentgenska in druga sevanja iz okolja. Ko temu dodamo psihične obremenitve, h katerim običajno sodita tudi pomanjkanje spanca in kronična utrujenost, ter prehrano, ki je prebogata z ogljikovimi hidrati in maščobami ter presiromašna z zelenjavo in sadjem, je verjetnost za zaplete že velika,« pravi dr. Barbir.

 

Nepravilno delovanje ščitnice se zaradi različnih vzrokov lahko pojavi tudi v puberteti, med nosečnostjo ali po njej. K sreči se praviloma ne zaplete čez noč. Opozorilni znaki se lahko pojavijo leta pred izjemnim poslabšanjem, le prepoznati jih je treba.

 

Premalo ali preveč

Ščitnica je del endokrinega sistema žlez; In njena naloga  je uravnavati presnovne procese v celicah oziroma skrbeti za to, da celice delujejo normalno, kar stori z izločanjem hormonov tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Tako vpliva na skoraj vsa tkiva v telesu.

 

Kot lahko pri pralnem stroju določite hitrost njegovega vrtenja ob ožemanju, podobno ščitnična hormona določata hitrost, s katero delujejo celice. S tem ščitnica poskrbi tudi za prebavo, uravnavanje telesne temperature, absorpcijo kalcija v kosti in razpoloženje. Razpoloženjske motnje so eden glavnih spremljevalcev motenega delovanja ščitnice.

 

Ko ščitnica izloča preveč hormonov, celice (in s tem telesni procesi) delujejo hitreje.

 

Diagnoza: HIPERTIROZA.

Najpogostejši povzročitelj hipertiroze je avtoimunska bolezen bazedovka, pri kateri ščitnica proizvaja posebna protitelesa, ki spodbujajo prekomerno izločanje ščitničnih hormonov.

 

»Opozorilni znaki so intenzivno potenje, višji srčni utrip, zmanjšanje telesne teže pri normalni prehrani, občutek vročine v telesu, izpadanje las, pretirano aktivno črevesje ali celo driska,« opisuje dr. Barbir.

 

Temu se poleg izrazito in vidno povečane ščitnice pridružujejo še nemir, napetost, utrujenost, tresavica, mehka, topla in vlažna koža, razpoloženjske motnje, razdražljivost in moten menstrualni ciklus ali izostanek menstruacije. 

 

Teh občutkov se spominja tudi Silva: »Včasih mi je komaj uspelo najti stranišče, bila sem izžeta, moje dlani so bile nenehno potne, srce je občasno podivjalo. Bila sem porušena v vseh pogledih. In čutila sem popolno nemoč.« Hipertirozo so ji odkrili ob rutinskem sistematskem pregledu.

 

Precej pogosteje ob motnjah delovanja ščitnica izloča premalo hormonov, celice (in s tem telesni procesi) pa delujejo počasneje.

 

Diagnoza: HIPOTIROZA.

Hipotirozo najpogosteje povzroči Hashimotov tiroiditis, avtoimunska bolezen, ki ščitnico prepozna kot tujek in jo začne uničevati. Pri desetini žensk se prehodno pojavi po porodu.

 

Ščitnica pri tem obolenju ni nujno povečana, zato začetno hipotirozo pogosto odkrijejo naključno.

 

»Ko bolezen napreduje, se bolniki počutijo skrajno utrujeni, brez energije, pogosto jih zebe v roke in noge, pestijo jih zaprtost in vrtoglavice, slabo spijo, so pozabljivi, imajo suho kožo ter nepojasnjeno pridobivajo težo,« povzema dr. Barbir. Zelo hudo stanje lahko vključuje celo naglušnost, otekanje, mravljinčenje, hripavost in upočasnjeno bitje srca.

 

Prisluhnite telesu

Še vedno velja, da je za dobro delovanje ščitnice nujno potreben jod, katerega pomanjkanje je bilo v preteklosti krivo za golšavost. Danes je večina prebivalstva zadovoljivo preskrbljena z jodom, ki ga zaužijemo z vodo, obogateno morsko soljo, skušami, sardelami in algami, zato je pozornost pri preventivi usmerjena predvsem na uravnoteženo prehrano, zdravo telesno težo in izogibanje stresu.

 

Ko začutite, da nekaj ni, kot bi moralo biti, upoštevajte svoje misli in jih zaupajte svojemu zdravniku.

 

Pregled se splača, da ne bo nekoč prepozno. Silva je prepričana, da bi se, če bi se poslušala, njeno zdravljenje izteklo drugače.

 

Dr. Barbir poudarja, da si je treba za pacienta, ki opaža značilne simptome, vzeti čas: »Običajno najprej opravimo laboratorijske teste prostih ščitničnih hormonov T3 in T4 (oznaka fT3 in fT4) ter hormona hipofize tirotropina (TSH), ki uravnava delovanje ščitnice.«

 

Dr. Barbir dodatno pojasnjuje preostale možne preiskave delovanja ščitnice: »Pogosto se odločimo preveriti tudi prisotnost protiteles antiTPO in antiTG, ki nakazujeta avtoimunsko obolenje. Pri ugotavljanju fizioloških sprememb ščitnice nam pomaga ultrazvočni pregled, s katerim določimo, ali je treba opraviti punkcijo ali scintigrafijo. S slednjo lahko učinkovito prepoznamo nepravilnosti v delovanju ščitnice.«

 

Pogosto so tem preiskavam pridružene tudi preiskave oskrbe z minerali, vitamini (predvsem z vitaminom D3) in železom, posebno pri bolnikih, ki doživljajo močne razpoloženjske motnje.

 

Manko ščitničnih hormonov (hipotiroza) najučinkoviteje nadomestijo zdravila, ki jih moramo jemati vse življenje, so pa izjemno učinkovita.

 

Neodkrita in nezdravljena hipotiroza lahko v skrajnih primerih povzroča hude zaplete, zato nima smisla čakati.

 

Nekoliko zahtevnejše je zdravljenje hipertiroze, ki se pojavlja redkeje. Če zdravila niso učinkovita, se zdravniki odločijo za zdravljenje z radioaktivnim jodom, v skrajnih primerih tudi za operacijo.

 

Kako je z vašo ščitnico?

Za osnovne preiskave ščitničnih hormonov lahko zaprosite pri osebnem zdravniku, za zahtevnejše diagnostične postopke pa je treba obiskati specialista tirologa. Zavarovanje Specialisti+ krije tudi osnovne preiskave ščitničnih hormonov, specialistični pregled pri tirologu in morebitno zdravljenje, ki izhaja iz ugotovljenega stanja.

 

 

Več o skrbi za zdravje si preberite v tiskani reviji Pazi nase. Svoj brezplačni izvod revije dobite na  naslovu: pazinase@triglavzdravje.si.

 

zdravje, preventiva, zdravstveno zavarovanje, Specialisti, Specialisti +
Preberite tudi