Zdravje
Parkinsonova bolezen in možnosti zdravljenja
APRIL 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 12. 05. 2026 ob 15:35:17
Kaj imajo skupnega Alan Alda (igralec), Muhammad Ali (boksar), papež Janez Pavel II. in Michael J. Fox (zvezda malih zaslonov)? Druži jih ne samo življenje pod žarometi, temveč tudi Parkinsonova bolezen.
Kazalo vsebine
- Kaj je Parkinsonova bolezen?
- Zakaj nastane Parkinsonova bolezen?
- Težave bolnikov s Parkinsonovo boleznijo
- Zdravljenje Parkinsonove bolezni
- Primerna dieta in prehranska dopolnila
Kaj je Parkinsonova bolezen?
Parkinsonova bolezen je kronična napredujoča degenerativna bolezen (propadanja živčnih celic), ki močno poslabša kakovost življenja posameznika. Parkinsonova bolezen zelo zmanjša motorične sposobnosti, kognitivne funkcije in vpliva na duševno zdravje.
Po podatkih iz leta 2020 naj bi Parkinsonova bolezen na globalni ravni prizadela kar 9,4 milijona ljudi.
Zakaj nastane Parkinsonova bolezen?
Vzrok za njen nastanek je precej neznan. Znano je, da je odgovornih več dejavnikov, običajno gre za kombinacijo genetike (prispeva k razvoju bolezni le pri 5‒10 % posameznikov) in okoljskih dejavnikov.
Med okoljske dejavnike spadajo: poškodba glave, izpostavljenost kemijskim snovem iz okolja (herbicidi, pesticidi, industrijski odpadki, težke kovine) ter nezdravo prehranjevanje in sedeč način življenja.Pri razvoju Parkinsonove bolezni je genetika vzrok le pri majhnem številu posameznikov, bolj pomembni so okoljski dejavniki.
Težave bolnikov s Parkinsonovo boleznijo
Klinična slika obolelih se razlikuje. V osnovi bi težave bolnikov razdelili na tri področja:
1. MOTNJE V GIBALNI FUNKCIJI:
- težave z gibanjem, upočasnjenost, otrdelost udov oziroma trupa, nagnjenost naprej pri korakanju;
- slaba koordinacija in ravnovesje, več padcev in posledično zlomov kosti; tresenje udov in čeljusti v mirovanju, težave s pisanjem, hranjenjem in govorom.
- težave z razumevanjem, odločanjem, s spominom, jezikom in kognitivno sposobnostjo.
- apatičnost, depresija, anksioznost, agresivnost, impulzivno vedenje, čustvena labilnost, halucinacije …
Zdravljenje Parkinsonove bolezni
Zdravljenje zahteva zelo kompleksen pristop, ki temelji na zdravljenju simptomov z zdravili, npr. levodopo. Poleg tega je v uporabi še:
- globoka možganska stimulacija, ki je učinkovita pri nadzorovanju tresenja;
- tarčen ultrazvok, ki lahko zmanjša pojavljanje nehotnih gibov oziroma tresenja;
- terapija z nadomeščanjem matičnih celic, ki lahko izboljša motorične sposobnosti pacientov ali celo upočasni napredovanje bolezni.
Zdrav življenjski slog z rednim gibanjem, tehnikami sproščanja in zdravim prehranjevanjem lahko pomembno vpliva na zmanjšanje intenzivnosti simptomov in preprečuje napredovanje Parkinsonove bolezni.
Primerna dieta in prehranska dopolnila
Kot pri drugih nevrodegenerativnih boleznih se tudi pri Parkinsonovi bolezni priporoča mediteranska dieta oziroma njena izpeljanka, dieta MIND.
Ta temelji na uživanju živil, ki zavirajo vnetja, in sicer: temno zelena zelenjava, sadje, bogato s flavonoidi (npr. jagodičevje), izdelki iz polnozrnate moke, manj pa perutnine, stročnic, rib in oreščkov. Uživanje zadnjih treh je bolj značilno za mediteransko dieto. Pri dieti MIND se ne priporoča rdečega mesa, sladkarij, sira, masla, margarine in predelanih živil.
Poslabšanje simptomov Parkinsonove bolezni lahko zmanjša uživanje vitamina D, B-kompleksa, koencima Q10, resveratrola (grozdje), ω-3 nenasičenih maščobnih kislin (ribje olje), mononenasičenih maščobnih kislin (oljčno olje) in kurkumina (kurkuma).
Proti nastanku Parkinsonove bolezni si lahko pomagamo z uživanjem kave, zelenega čaja, borovnic, grenivk, probiotikov oziroma prebiotikov.
Simptomi bolezni se poslabšajo ob uživanju hrane z alergeni (izdelki iz pšenične, jajca, mleko …), mastne hrane, sladkih pijač in predelanega mesa.
- pri inhibitorjih MAO (antidepresivih) in hrano, bogato z biogenim aminom tiraminom (predelano meso, zreli siri, fermentirana hrana), saj lahko pride do hipertenzije ali glavobolov oziroma
- pri levodopi in aminokislini triptofanom (piščančja prsa, sir, kakav, govedina, jajca, mleko), kjer lahko pride do slabše učinkovitosti zdravila.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
