Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Zdravje
      • Pomanjkanje ali odsotnost spolne želje

      Pomanjkanje ali odsotnost spolne želje

      Zdravje

      Pomanjkanje ali odsotnost spolne želje

      MAREC 2026 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 20. 03. 2026 ob 11:51:29

      O spolnih motnjah navadno neradi govorimo, saj še vedno veljajo za tabu temo. Pa vendarle so pomanjkanje ali izguba spolne želje in neuspešnost genitalnega odziva velika težava, ki pesti kar precejšnje število žensk.

      Želja po spolnosti je zelo pomemben, a tudi kompleksen dejavnik, ki vpliva na spolnost. Izraža se s telesnimi in osebnostnimi odzivi. Če je želja po spolnosti ali libido nizek, govorimo o omejeni želji po spolnosti, kar v strokovni literaturi najdemo pod imenom hipoaktiven spolni nagon (Hypoactive Sexual Desire Disorder – HSDD). To je najpogostejša spolna disfunkcija, ki v povprečju prizadene enega od treh parov.


      Pomanjkanje ali odsotnost spolne želje pri ženskah

      Zmanjšana želja po spolnosti ali celo njena odsotnost je v sodobnih partnerskih zvezah, ki jim tempo narekuje divji vsakdan, nekaj pogostega in običajnega. Otroci, služba, bolni starši, skrb za dom vzamejo veliko časa, zato si marsikdo v tistih redkih prostih trenutkih raje privošči vse kaj drugega kot spolnost, ki tako pristane na dnu lestvice prioritet. Na tej stopnji je treba odločno sprejeti pomemben ukrep, to je zavedanje, da je spolnost pomemben del partnerskega razmerja in njegov gradnik. Enako kot potrebujemo čas zase, si ga moramo vzeti tudi za partnerja, seveda kolikor je to mogoče spontano, dobrovoljno in vsekakor prostovoljno.


      Včasih gre zgolj za prehodno obdobje in ne za bolezensko stanje in če je partnerski odnos dober, stabilen, se lahko težava razreši brez obiska strokovnjaka.


      Najbolj pogosti vzroki za izgubo spolne želje

      Pri mladih ženskah je izguba spolne želje najpogosteje povzročena s psihološkimi dejavniki, kar se spremeni po 45. letu, ko je najpogostejši vzrok hormonska motnja, ki jo povzroči klimakterij. Ko govorimo o psiholoških dejavnikih, mislimo predvsem na občutke tesnobnosti, žalosti, strahu, ki zavirajo spolno slo.


      Ženske z nizkim libidom dejansko nimajo prave potrebe ali želje po spolnosti, niti jih misel nanjo ne vzburja. Imajo tudi manj seksualnih fantazij, seks se jim ne zdi zanimiv in redko masturbirajo. Treba je omeniti, da se moški s spolnostjo sproščajo, ženske pa morajo biti zanjo sproščene, zato kakršnikoli pritiski s strani partnerja težavo lahko samo še poslabšajo.


      Čeprav libido pri ženskah pogosto upade zaradi psihičnih težav, je lahko razlog za pomanjkanje poželenja tudi hormonsko neravnovesje. Tudi drugi dejavniki, kot so porod, nosečnost in menopavza, lahko vplivajo na pomanjkanje spolne sle. Kot vzrok je pomembno omeniti še kontraceptive – v tem primeru je pomembno obiskati ginekologa ter se posvetovati o drugih možnostih zaščite.


      Tudi številne telesne težave, kot so bolečine zaradi vnetja maternične sluznice, sečnega mehurja ali nožnice, kirurška odstranitev maternice ali dojk, lahko prizadenejo samopodobo ženske in posledično blokirajo občutke spolne želje.


      Vzroki in dejavniki tveganja:

      • prestroga vzgoja v otroštvu,
      • moteni odnosi v družini, ki lahko narekujejo odnos do užitka, poželenja,
      • neustrezna spolna vzgoja,
      • travmatske spolne izkušnje,
      • nezvestoba,
      • nerazumevanje,
      • depresija,
      • šibko samospoštovanje,
      • slabo poznavanje tehnik spolnega odnosa in predigre,
      • slaba komunikacija med partnerjema,
      • izguba privlačnosti,
      • vpliv nekaterih zdravil.


      Pri spolni sli in celotni človekovi spolnosti je en organ pomembnejši kot vsi ostali skupaj – to so možgani. Med ključnimi dejavniki spolnega poželenja sta dva živčna posrednika: dopamin in seratonin. Dopamin je odgovoren za spolno vzburjenje, uravnava vrednotenje številnih čutnih dražljajev in je tako imenovan kemični sel užitka. Medtem ko je seratonin nekakšen pomirjajoči živčni posrednik in vpliva na razpoloženje, lahko stopnja agresivnosti in visoka raven seratonina negativno vplivata na spolno življenje.


      Kako si pomagati?

      Najprej je treba pogledati, kako dolgo težava že traja in ali začetek lahko pripišemo kakšnim posebnim dogodkom (stres doma ali službi, nova zdravila, druge bolezni ali bolečine). Če čutimo pomanjkanje želje dlje časa in to vpliva na kakovost vašega življenja in partnerskega odnosa, je pravi čas, da poiščemo pomoč. S pomočjo pogovora in telesnega pregleda lahko zdravnik ugotovi, ali gre za duševni ali telesni vzrok. Če gre za telesni vzrok, bo temu primerno predpisal zdravila. Če je težava posledica psihičnih težav, je pomembno, da poiščete strokovnjaka, ki je specializiran za spolne motnje. Kako dolgotrajen je proces zdravljenja, zavisi od vzrokov težav in sprožilne dinamike. Včasih že osnovna psihoedukacija pripomore k razrešitvi problema.


      Pomemben je tudi odkrit pogovor s partnerjem; če to ne pomaga ali ni mogoče, je priporočljivo, da se odločita za obisk pri terapevtu. Pomembno je, da partnerja poznata želje drug drugega in se zanje iskreno zanimata, hkrati pa izražata svoje. Že sam pogovor o tem je lahko stimulacija in pomemben moment zbliževanja, ki lahko vodi v spolni odnos. Lahko se poslužimo tudi literature, ki vzpodbudno vpliva na razmišljanje o spolnosti in raziskovanje, kaj si v spolnosti želimo, o čem sanjarimo. Zmotno je razmišljanje, da imajo ženske, če več masturbirajo, manj želje po spolnem odnosu. V bistvu je ravno obratno.


      Ob tem je pomembno, da poskrbimo tudi za ostale relevantne dejavnike, kot so zdrava in uravnotežena prehrana, dovolj gibanja in spanca. Zavedati se je treba, da sta telesno in duševno zdravje najboljši orodji za reševanje težav s spolnostjo.


      Pomanjkanje ali odsotnost spolne želje pri moških

      Misel, da moški nikoli nimajo težav z libidom, je tako zakoreninjena v sodobni družbi, da o tej težavi komaj kaj slišimo, kaj šele, da bi si kaj takšnega drznili izreči na glas. Stereotipno prepričanje, da imajo moški vedno željo, moškim preprečuje, da bi o tej temi sproščeno spregovorili in se ob tem ne počutili nemoško. Tako pogosto spregledamo, da imajo tudi moški lahko čustvene težave, stresna obdobja, bolezni, ki vplivajo na znižan libido. Podobno kot ženske čutijo ljubezen, sprejetost in željo po bližini. In to je skupni element obeh spolov ter pomemben gradnik, ko želimo izboljšati spolni odnos ali samo odnos kot tak.


      Libido ni enako kot impotenca

      Pri impotenci govorimo o težavah moškega z doseganjem ali ohranjanjem erekcije. Pri ženskah fizično vzburjenje ni nujno povezano z libidom, čeprav na splošno velja, da izrazitejši libido pomeni lažje vzburjenje in obratno. Pri moških pa je treba vseeno poudariti, da obstaja možnost, da zaradi erektilne disfunkcije kot obrambni odziv nastopi zmanjšana želja po spolnosti, ker si ne želijo ponovno doživeti razočaranja ob nezmožnosti imeti ali ohraniti erekcijo.


      Podobno kot pri ženskah tudi pri moških prenatrpan urnik vpliva na spolno slo. Treba je razmisliti o prioritetah v življenju, se zazreti vase in ugotoviti, kam odteka naša energija, da je zmanjkuje za partnerja.


      Zdravstvene težave in raven testosterona vplivajo na libido

      Zdravstvene težave, ki lahko vplivajo na nižji libido, so erektilna disfunkcija, hormonsko neravnovesje, motnje presnove, stres, tesnoba, depresija, inkontinenca, posledice prometnih nesreč … Tudi bolezni, kot so rak, artritis, sladkorna bolezen, bolezni ledvic, prekomerna telesna teža, alkoholizem in odvisnost od drog, imajo lahko precejšen vpliv.


      Sočasno s staranjem moškim upada raven testosterona. Delno ta hormon vpliva na kakovostno spolnost, saj se njegovo pomanjkanje odraža na zmanjšanem spolnem poželenju. Slabe življenjske navade in debelost težave še stopnjujejo. K zniževanju ravni testosterona so bolj nagnjeni starejši moški, predvsem s spremljajočo sladkorno boleznijo, prekomerno težo, kadilci, alkoholiki in bolniki s kroničnimi boleznimi. Sem sodi tudi povečanje prostate, ki je pogost pojav po 50. letu starosti in se pojavi ravno zaradi znižane ravni testosterona. Nižji libido je le ena izmed posledic, ki se lahko pojavi pri povečani prostati. Ko odpravimo ostale težave, kot so pogosto tiščanje na vodo, pogostejše nočno uriniranje, nenadna potreba po odvajanju vode, občutek nepopolno izpraznjenega mehurja, se povrne tudi libido. Obisk pri urologu je v tem primeru priporočljiv.


      Kadar gre za psihološki vzrok za zmanjšanje spolne želje, so lahko težave prehodne narave in lahko pomaga pogovor s partnerjem, tudi prijateljem ali z informiranjem s pomočjo ustrezne literature. Če so težave prisotne dlje in ni fizioloških vzrokov za nastalo situacijo, je smiselno razmisliti o posvetu s strokovnjakom za spolne motnje. To je lahko psihiater, urolog ali psiholog z ustrezno izobrazbo s področja spolnih motenj.


      Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.

      Klavdija Zver Zahwi

      Klavdija Zver Zahwi

      univ. dipl. psihologinja


      Leta 2009 je diplomirala iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Obvezno prakso je opravila na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS, Oddelek po možganski kapi. Tam je pridobila izkušnje in znanja, potrebna za psihološko evalvacijo pacienta po možganski kapi. Delo je bilo izredno zanimivo, saj so ji ljudje, s katerimi je prihajala v stik, pokazali pravi smisel študija psihologije. Kasneje je nekaj časa delala v privatni zdravstveni ustanovi. Kaj kmalu pa jo je pot zanesla v Združene arabske emirate, kjer se je zaposlila v šolstvu. Pridobila je izkušnjo, kako poučevati otroke in svetovati staršem, ki so kulturno in versko zelo različni. Delo je bilo pestro in zahtevno, hkrati je razširilo njeno razumevanje za odnose med ljudmi in njihova vedenja.

      Po vrnitvi v Slovenijo je odprla privatno prakso, namenjeno psihološkemu svetovanju in evalvaciji. Leta 2019 je uspešno zaključila izobraževanje s področja integrativne psihoterapije, kar ji je omogočilo, da lahko svoje delo opravlja bolj relacijsko in usmerjeno na klienta. Zdaj se pri svojem delu srečuje predvsem z anksioznimi motnjami, depresijo, izgorelostjo, motnjami razpoloženja in osebami s somatizacijskimi motnjami.

      Ker želi biti pri svojem delu čim bolj celostna, se trenutno v Zagrebu izobražuje na področju spolnih motenj.

      Ključne besede:

      zdravje, preventiva, zdravstveni nasvet

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}