Prepoznajte poporodno depresijo

Hitra prepoznava stiske vodi v učinkovito rešitev.

Nosečnost, porod in skrb za novorojenčka s seboj ne prinesejo le veselja temveč pogosto tudi nepričakovane strahove, neštete opravke in prej neznane občutke. Ti se lahko razvijejo v duševne stiske, zato pravočasno prepoznajte znake poporodne depresije in ukrepajte.

Poporodna depresija med najpogostejšimi boleznimi že med nosečnostjo

Poporodna depresija vključuje širok spekter razpoloženjskih motenj, od poporodne otožnosti do poporodne psihoze, v priročniku za starše Mami! Oči! navajata doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, spec. klin. psih. in Megie Krajnc, mag. psih.

 

Prenesite si brezplačen priročnik za starše.

 

Pišeta, da je depresija prepoznana kot najpogostejša bolezen pravzaprav že med nosečnostjo, zato se vse bolj uveljavlja izraz obporodna depresija. V več kot polovici primerov se namreč izkaže, da so se težave začela že med nosečnostjo.

 

Depresija in aneksioznost prizadeneta petino nosečnic in žensk po porodu.

 

Poporodna depresija in tesnoba sta posledica součinkovanja hormonskih sprememb, osebnostnih značilnosti, naučenih odzivov na stresne okoliščine, kemičnih neravnovesij v telesu, zahtev materinstva ter družinskih in družbenih razmer matere. Povezani sta s spremenjenimi biokemičnimi procesi v možganih.

 

Mag. Radmila Pavlovič Blatnik, psihologinja, vodja zavoda Objem, opiše zbirko situacij, ki lahko povzročajo obporodne stiske: »Telesne spremembe so večje, kot jih je mamica pričakovala. Hormoni norijo kot divji konj. Občutek ujetosti v vlogi dojilje, perice in snažilke je lahko prežemajoč. Spolni odnosi so boleči. Ginekologinjo po večini zanimajo tehnikalije, ne čustveno stanje.«

 

Kdaj se lahko pojavi poporodna depresija?

Depresija se v poporodnem obdobju najpogosteje pojavi med drugim in tretjim mesecem po porodu. Vendar pa se je potrebno zavedati, opozarjata Globevnik Velikonja in Krajnčeva, da vsaka ženska, ki doživlja hude strese, ne razvije psihične motnje.

 

Večje tveganje za razvoj depresije v tem obdobju imajo ženske, ki so že v preteklosti imele depresijo ali anksiozne motnje, so samske in brez podpore v socialnem sistemu, če so v zadnjem času doživele hud stres, imajo slab partnerski odnos, če je bila nosečnost nenačrtovana ipd.

 

Znaki poporodne depresije

V priročniku avtorici navajata, da so znaki poporodne depresije, da je ženska vsaj dva tedna depresivno razpoložena ali ne kaže interesov, izraža pa se lahko tudi s spremenjenim apetitom, motnjami spanja, upočasnjenostjo, utrujenostjo, občutkom manjvrednosti, motnjami pozornosti in koncentracije, samomorilnimi mislimi.

 

Poleg zgoraj naštetih so lahko simptomi poporodne depresije tudi: občutki nesposobnosti, nemoči, žalosti, nemirnosti, obupa, pomanjkanja volje do življenja, slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, hudi občutki krivde, pretirani občutki osamljenosti in zapuščenosti, počasno razmišljanje, neodločnost, nezanimanje za spolnost.

 

Ženska ne more vstati iz postelje, vsako opravilo je hud napor. Občutek ima, da bo znorela. Ne uživa v vsakdanjosti in stvareh, ki jih je navadno rada počela. Ne zanima je dogajanje v okolici, ne zanima se za otroka ali zanj pretirano skrbi. Pogoste so tudi težave z dojenjem.

 

Zdravljenje poporodne depresije

Kot pri običajnih duševnih motnjah tudi pri obporodnih stiskah mamice sprva večinoma zanikajo težavo. »Saj vendar moram zlagati, prati, pospravljati, meriti čas med podoji, kuhati, likati,« je pogosto slišati.

 

»Preden sem po drugem porodu ugotovila, da potrebujem pomoč v gospodinjstvu, je bilo že prepozno. Poporodna depresija je že zarezala v moje življenje,« se spominja Brigita Langerholc Žager, nekdanja atletinja v članku Ko se mamica znajde v stiski

 

»Mamice ne prepoznajo svoje situacije. Ne vidijo sebe, ne vidijo, da stvari počnejo obsesivno, da si ne vzamejo odmora. Redke takoj sprejmejo povsem sproščen način materinstva, v katerem otrok ni projekt, in nadaljujejo običajno življenje,« pravi mag. Radmila Pavlovič Blatnik, psihologinja, vodja zavoda Objem.

 

Da bi se izognila napredovanju obporodne stiske, je bistveno, da jo ženska hitro prepozna in sprejme. Eno najpomembnejših spoznanj je, da slabo počutje ne bo trajalo večno. Stiske je mogoče uspešno obvladati.

 

Res je, da nekatere ženske okrevajo same od sebe. Dokazano pa je, da okrevajo hitreje, če poiščejo pomoč, zdravljenje (psihoterapija in/ali zdravila, ki so varna tudi za doječe matere) in podporo tistih, ki skušajo videti stvari z njihovega zornega kota, denimo mamic s podobnimi izkušnjami. Le s socialnimi stiki lahko ženske in bližnji pravočasno prepoznajo težave in ukrepajo.

 

Pri vseh psihičnih težavah, ki trajajo več kot dva tedna, svetujemo posvet s strokovnjakom, pravita Globevnik Velikonja in Krajnčeva.

 

Svojo stisko ali stisko bližnjega lahko zaupate svojemu osebnemu zdravniku ali ginekologu, ki bo znal svetovati o naslednjih korakih. Priporočljiva pa je tudi vključenost v podporne skupine svetovalnih zavodov, ki ponujajo svetovanje ob obporodnih stiskah.

 

  • Psihiatrična hitra pomoč: 01 434 45 17.
  • Združenje Naravni začetki (mamaZOFA), podpora na področju nosečnosti, poroda in starševstva: 01 544 34 79.
  • Zavod Objem, svetovanje za pomoč pri obporodnih stiskah: 051 245 013.

 

zdravje, aktivno življenje, preventiva, življenjsko zavarovanje, družina, otroci
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan z vašimi otroki, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.