Zdravje
Poškodbe ramenskih tetiv
APRIL 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 12. 05. 2026 ob 15:35:01
Ramenski sklep je eden izmed najbolj kompleksnih sklepov našega telesa, zaradi svoje zgradbe pa je med najbolj gibljivimi in najbolj nestabilnimi.
Zgradba in delovanje ramenskega sklepa
Tako gibljivost kot stabilnost ramenskega sklepa slonita predvsem na mehkih tkivih, torej mišicah in tetivah. Glavno vlogo igrajo mišice in tetive rotatorne manšete. Rotatorna manšeta je skupina mišic, ki izhaja iz lopatice in se preko tetiv nasaja na kost okrog glavice nadlahtnice.
Tetive so podaljšek mišic in omogočajo, da se mišice čvrsteje nasajajo na kost. S krčenjem mišic se dve sosednji kosti lahko premakneta. Če si predstavljamo, da se ramenske mišice in njihove tetive naraščajo kot manšeta okrog ramenskega sklepa, razumemo, da s krčenjem ene ali več teh mišic lahko premikamo ramo v praktično v vseh smereh. To je eden izmed glavnih razlogov, zakaj je rama tako gibljiv sklep.
Vzroki bolečine in slabe gibljivosti
Kaj se zgodi, če si pretrgamo katero od teh mišic oziroma njihovih podaljškov na kost – tetiv? Vse te strukture so zelo dobro oživčene, zaradi česar je naša prva težava bolečina. Druga težava je zmanjšana moč. Zmanjšana moč se pojavi, ker mišice ne morejo izvajati svoje funkcije, saj je povezava med mišico in kostjo prekinjena.
Kot zanimivost: mišice rotatorne manšete so narejene tako, da so napete tudi med mirovanjem. Iz tega razloga čutimo bolečine v rami, v primeru pretrgane rotatorne manšete predvsem ponoči. Ostale mišice pri mirovanju spijo in počivajo, rotatorna manšeta pa je stalno pod napetostjo, kar pripelje do bolečine tudi med mirovanjem. Z drugimi besedami – to so mišice, ki neprestano delajo in nikoli ne počivajo.
Pretrganina brez poškodbe – degenerativna pretrganina
Kot vsaka stvar imajo tudi mišice in tetive rotatorne manšete določeno življenjsko dobo. Več kot jih rabimo, prej se bodo na dolgi rok utrudile, obrabile, pretrgale in propadle. To je eden izmed razlogov, zakaj se te specifične mišice lahko pretrgajo same od sebe. Po nekaterih študijah naj bi imelo kar 80 % ljudi, starejših od 80 let, te mišice pretrgane.
Kako pa lahko potem človek sploh premika roke, če ima pretrgane tetive in mišice? Odgovor je zelo preprost: telo je tekom evolucije za glavnega pomočnika mišic rotatorne manšete izoblikovalo deltoidno mišico. Deltoidna mišica ali deltoid je velika polkrožna mišica, ki jo lahko lepo vidimo, kako se napne tik pod kožo nad ramenskim sklepom pri dvigu rame. Deltoid je zgrajen tako, da pomaga rotatorni manšeti opravljati svoje delo vrtenja rame. Če nam mišice rotatorne manšete skozi življenje počasi odmirajo, nam priskoči na pomoč deltoid, ki postopoma prevzema njihovo funkcijo in postaja močnejši ter nato glavni pri premikanju rame.
To je glavni razlog, zakaj imajo lahko ljudje pretrgano rotatorno manšeto, a kljub temu normalno premikajo ramo oziroma sploh ne vedo, da imajo kakšno težavo v rami. Če nam mišice in tetive ramenskega sklepa odpovedo same od sebe, brez poškodbe, govorimo o degenerativni pretrganini rotatorne manšete. Kot že omenjeno, je ta bolezen prisotna predvsem v starejši populaciji.
Travmatska poškodba
Kot vsaka druga mišica in njena tetiva se lahko tudi rotatorna manšeta pretrga zaradi poškodbe oziroma travme. Tej drugi glavni skupini poškodb pravimo travmatske poškodbe rotatorne manšete. Travmatske poškodbe so pogostejše pri mlajši populaciji in so v večini primerov posledica padca ali sunkovitega nekontroliranega giba roke.
Za razliko od degenerativne pretrganine, kjer pacient včasih sploh ne opazi ničesar, se pri travmatski poškodbi vedno pojavi nenadna huda bolečina in nezmožnost gibanja ramenskega sklepa.
Pogosto spregledana poškodba
Tipično za travmatsko poškodbo rotatorne manšete je to, da rentgenski posnetek poškodovane rame ne zazna poškodbe, roke pa vseeno ne moramo premikati. Za uspešno diagnosticiranje tovrstne poškodbe je potrebno posebno globinsko slikanje mehkih tkiv, navaden rentgenski posnetek pa lahko oceni le stanje kosti.
Ravno zamujanje pri postavitvi diagnoze tovrstnih poškodb lahko pripelje do slabih končnih rezultatov zdravljenja. Ključno je, da se pri tovrstnih poškodbah čim prej poišče ustreznega specialista, ki podrobno pozna tovrstno patologijo ter zna ustrezno ukrepati.
Hitro ukrepanje je ključno
Vemo, da je bolečina v rami tretji najpogostejši vzrok za obisk zdravnika zaradi mišično-skeletnih bolečin. Problematika ramenskih tetiv pa je najpogostejši vzrok bolečine v samem ramenskem sklepu. Hitro diagnosticiranje in strokovno ukrepanje je ključno za čim hitrejše izboljšanje pri tej zelo pogosti in velikokrat spregledani ramenski težavi.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
