Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Zdravje
      • Prava svetloba za dober vid

      Prava svetloba za dober vid

      Zdravje

      Prava svetloba za dober vid

      APRIL 2016 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 09. 11. 2018 ob 11:14:26

      Rdeče, suhe in utrujene oči. Zamegljen pogled. Glavoboli. Vam navedeni simptomi zvenijo znano? To lahko pomeni, da trpite za sindromom računalniškega vida. Ta je posledica predolgega gledanja v različne ekrane. Zato smo v nadaljevanju zbrali nekaj nasvetov,  kako lahko že s pravilno osvetlitvijo poskrbite za zmanjšanje negativnega vpliva na vaše oči.

      Ljudje vedno več časa gledamo v računalniški monitor, tablico, pametni telefon in televizijski zaslon, včasih tudi v več ekranov hkrati. Nekateri podatki kažejo, da tako preživimo več kot 12 ur na dan. In če upoštevamo, da v povprečju spimo približno sedem ur na noč, potem pomeni, da pred takimi ali drugačnimi zasloni preživimo več kot 45 odstotkov časa, ko smo pokonci.

      Pred takimi ali drugačnimi zasloni preživimo več kot 45 odstotkov časa, ko smo pokonci.

      Zaradi razvoja tehnologije, načina življenja in delovnih obveznosti bi se zagotovo težko povsem odpovedali uporabi tovrstnih naprav. Lahko pa poskrbite, da zmanjšate negativen vpliv na oči. Čeprav sicer raziskovalcem še ni uspelo dokazati, da vsakodnevna večurna izpostavljenost različnim zaslonom vodi v trajno okvaro oči, pa vendar dolgotrajna uporaba lahko utrudi oči in povzroča številne nevšečnosti.


      Seveda je eden najboljših načinov ta, da preprosto zmanjšate izpostavljenost. Ogromno pa lahko na tem področju naredite že, če si pravilno nastavite računalnik, uredite osvetlitev, poskrbite za ustrezno čitljivost in odpravite največje napake, kot so utripajoč zaslon, neustrezna razsvetljava, odsev svetlobe in bleščanje.

      Kako si lahko pomagate?

      Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo poiskali nekaj nasvetov, kako že s pravilno osvetlitvijo lahko poskrbite za izboljšanje:

      Zaslon: 

      • Ne sme biti obrnjen proti oknu ali od okna.
      • Vrhnji rob ohišja naj bo v isti višini ali nekoliko nižje od višine oči. Če je zaslon postavljen nad višino oči, so oči izpostavljene večjemu fizičnemu naporu (bleščanje v oči, težave z ostritvijo in prilagajanjem temno - svetlo).
      • Optimalna razdalja od oči do zaslona monitorja je približno dolžina roke.
      • Prilagodite višino in naklon zaslona tako, da se izognete bleščanju in odsevom ali jih zmanjšate na minimum.
      • Uravnajte svetlost in kontrast slike na zaslonu za lažje gledanje. Če je to potrebno, povečajte velikost črk na zaslonu za izboljšanje berljivosti.
      • Zmanjšajte prevelik kontrast med zaslonom in neposrednim vidnim poljem okoli njega, saj lahko obremeni funkcijo izostritve oči (akomodacije), kar utruja oči.

      Zunanja svetloba:

      • Uporabljajte žaluzije ali zavese za boljši nadzor nad jakostjo svetlobe, ki pada na delovno mesto.
      • Bodite pozorni, da si po nepotrebnem ne delate sence.

      Notranja svetloba:

      • Zaslon ne sme biti edini vir svetlobe v prostoru.
      • Izberite ustrezne luči, ki ne povzročajo odsevov na zaslonu.
      • Namizna luč naj bo postavljena ob ekran.
      • Morda boste želeli zmanjšati splošno osvetljenost na manj kot 300 luxov. (Za lažjo predstavo: osvetlitev naravnega vira svetlobe, kot je sončni vzhod ali zahod, znaša 400 luxov). Če potrebujete več svetlobe za vaše delo, uporabite pomožne luči.

      Da ne bodo po nepotrebnem trpela tudi vaša ušesa, preberite nasvet o varni uporabi slušalk.

      Kljub temu ne pozabite

      Vsi strokovnjaki priporočajo, da si je ob navedenih ukrepih dobro vzeti tudi odmor za oči. Človek v povprečju namreč pomežikne 18-krat na minuto. Zaradi predolgega gledanja v zaslone pa se mežikanje zmanjša, kar povzroča suhe, rdeče in utrujene oči. Zato poskusite tudi s tem:

      1. Poglejte stran od zaslona.
      2. Glejte oddaljen predmet.
      3. Opazujete ga nekaj sekund.

      Ne zamudite nasvetov naših strokovnjakov, ki vas bodo razgibali in poskrbeli za bolj aktiven in zdrav vsakdan. Vpišite svoj e-naslov in se nam pridružite. Tri, štiri, zdaj!

       



      Ključne besede:

      zdravje, preventiva

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}