Zdravje
Pred klopom nismo varni niti na klopci sredi Ljubljane
JUNIJ 2017 | čas branja: 3 minute
Zadnja sprememba: 31. 01. 2022 ob 07:55:14
V Sloveniji za klopnim meningoencefalitisom (KME) vsako leto zboli med 200 in 300 ljudi. Ker zdravila za zdravljenje bolezni ni, je cepljenje edina učinkovita zaščita pred KME. Zato cepljenje močno priporočajo, pravijo zdravniki. Pa ga res? In zakaj kljub temu ostajamo pri nizki precepljenosti in kako to premagati, smo se pogovarjali z Barbaro Peče Breznik, dr. med., dr. dent. med., specialistko medicine dela, prometa in športa.
Za koga je po vašem mnenju ob uradnih priporočilih še pomembna zaščita pred KME?
Na medicini dela moramo seveda poskrbeti za cepljenja po priporočilih in po ocenah tveganja za posamezna delovna mesta. Na primer pri določenih poklicih, ki se opravljajo na prostem (gozdarji, geodeti, gradbeni delavci …).
Ampak če me vprašate za osebno mnenje, mislim, da bi pri KME morali biti cepljeni praktično vsi ljudje.
Veliko smo na prostem, smo športen narod, otroci so veliko zunaj, hodimo v naravo, na tabore … Torej smo bolj ali manj vsi ogroženi, tudi sredi Ljubljane.
V čem je potem težava?
Slovenci naredimo tisto, kar je obvezno in predpisano. Kjer moramo pokazati samoiniciativnost in če moramo še plačati, smo precej manj zainteresirani, čeprav vemo, da bi nam koristilo. Zato so stopnje precepljenosti pri prostovoljnih cepljenjih praviloma nizke.
Cena enega odmerka je približno 30 evrov, za bazično cepljenje so potrebni trije. Če je povprečna slovenska družina štiričlanska in bi želeli preventivno cepiti vse, je cepljenje kar velika obremenitev družinskega proračuna. Vendar mislim, da je zdravje najpomembnejše.
Kaj pa ozaveščenost?
Poleg finančnega vidika zgodbe je seveda pomembno tudi to, koliko smo o posamezni bolezni in njenih posledicah ozaveščeni.
V preteklosti okuženih klopov ni bilo toliko, zdaj pa je razširjenost praktično pandemična po vsej Evropi, tudi v Sloveniji skoraj ni več razlik med regijami.
Klopa lahko dobite že sredi mesta, ni treba več iti v naravo ali gozd.
Kakšne so posledice KME?
Pri mlajši populaciji na srečo opažamo nekoliko bolj blage poteke bolezni, pri starejši populaciji pa je zdravstvenih zapletov več in pogosto ostanejo bolj ali manj hude posledice, ki so trajne in lahko zelo zmanjšajo kakovost življenja.
Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa namreč povzroči vnetje možganskih ovojnic, lahko tudi hrbtenjače, tako da lahko pride tudi do invalidnosti. Če si ljudje fizično opomorejo, ostanejo pogosto motnje koncentracije in pozornosti.
Gre pravzaprav za veliko finančno breme za zdravstveni sistem, saj zdravljenje KME v praksi lahko pomeni tudi eno leto na infekcijski kliniki, bolniško odsotnost in dolgotrajno vračanje v delovni proces, lahko spremenjeno delazmožnost, povzročijo trajno invalidnost.
In potem je tu še nezaupanje.
Mnogi ljudje imajo strahove in dvome glede cepiv in s tem se moramo soočiti, pojasniti dejstva, predlagati … nikakor siliti, seveda. Vzeti si čas, drugače ne gre. A po mojih izkušnjah ljudje pogosto niso cepljeni iz enostavnega razloga neinformiranosti in nezainteresiranosti.
Niso nujno vsi necepljeni proti cepljenju.
Kaj pa ko potujemo?
Kadar potujemo v oddaljene kraje, se običajno pozanimamo, katera cepljenja so priporočljiva, in se večinoma tudi odločimo za preventivna cepljenja.
Ali ste kdaj pri prehodu čez avstrijsko mejo pomislili, da boste tudi v Avstriji izpostavljeni KME?
Tveganje je v Avstriji zelo veliko. Avstrijci so sicer ogromno naredili za precepljenost svojih državljanov prav proti KME, ampak če vi tja pridete necepljeni, ste nezaščiteni. In morda ne veste, da imajo v Avstriji sicer visoko precepljenost proti KME (85-odstotno), pa zelo nizko proti otroškim nalezljivim boleznim – na primer ošpicam.
Priporočljivo je tudi cepljenje proti hepatitisu A in B. Zlasti okužb s hepatitisom A je v zadnjem času v Evropi vse več.
Pri nas smo v preteklosti imeli čisto prave akcije in cenovne popuste za cepivo proti KME. Gre samo za pridobivanje tržnih deležev? Kako komentirate?
Takšne akcije so pozitivne, saj kot sem že omenila, finančni vidik pri prostovoljnem cepljenju proti KME ni nezanemarljiv. Akcije cepljenja so bile tudi medijsko podprte, tako se je govorilo in pisalo o bolezni in posledicah, ljudje so se ozavestili. Cepljenje proti KME je s tem dobilo nekaj pozornosti, kar je dobrodošlo. Odziv je bil dober, takrat se je cepilo večje število ljudi.
Vesela bi bila, če bi bilo takšnih akcij čim več in da bi bile usklajene z nacionalnim programom proti KME, ki bi lahko bil podobno uspešen kot avstrijski.
Za zdaj pa so žal take akcije bolj solistične ter v domeni zainteresiranih in ozaveščenih izvajalcev cepljenja in promocije proizvajalcev.