Zdravje
Prehranjevanje dojenčka in malčka
MAJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 13. 07. 2026 ob 16:21:53
Dojenje
V prvih šestih mesecih izključno dojenje otroku zagotavlja vse pomembne snovi in omogoča pričakovano rast in razvoj. Kasneje je zaradi povečanih potreb dojenčkovega organizma potrebno poleg materinega mleka uvesti dodaten vir hrane, da pokrijemo povečane potrebe po makro in mikrohranilih (železo, cink).
Izsledki številnih raziskav in priporočil kažejo, da je optimalen čas za uvajanje goste hrane po 4. in pred 6. mesecem starosti. Razloga sta zrelost prebavil in ledvic po 4. mesecu ter zorenje živčnega sistema, kar omogoča začetek hranjenja z žličko. Prebavila so tudi eden od najpomembnejših imunskih organov v našem telesu, zato z uvajanjem mešane hrane med 4. in 6. mesecem pomagamo, da ta zori v pravo smer. Če torej uvedemo gosto hrano v tem obdobju, je manjša verjetnost, da bo otrok razvil alergijo na določena živila.
Sicer pa je tako ritem budnosti in spanja kot tudi ritem hranjenja zelo odvisen od posameznega dojenčka. Če je otrok zdrav in lepo pridobiva telesno težo, je dojenje ob intervalih, ko otrok pokaže lakoto, primeren način hranjenja. V praksi opažam kar veliko vprašanj in izzivov na področju hranjenja dojenčkov, vendar pa se je potrebno težav na tem področju lotiti individualno in premišljeno. Starši morajo razumeti, da se otrokov ritem v prvih tednih in mesecih šele vzpostavlja in da je vse skupaj odvisno še od karakterja vsakega posameznega dojenčka.
Prehrana doječe mame
Matere morajo uživati predvsem mešano in uravnoteženo zdravo hrano ter piti dovolj tekočine. Prehrana mora vsebovati dovolj beljakovin (meso, ribe, jajca, oreščki, stročnice), različnih vrst zelenjave in sadja ter ogljikovih hidratov (testenine, žita, kaša ...).
Poskrbeti morajo za zadosten vnos tekočine. Doječim mamam načeloma ne svetujemo diet oziroma izogibanja živilom; ta ukrep uporabimo le izjemoma, ko ima otrok ob določenem živilu, ki ga zaužije doječa mama, hujše težave (napenjanje, hujše krče kot običajno). Če so doječe mame vegetarijanke, morajo poskrbeti za zadosten vnos železa in cinka; v primeru veganske hrane pa morajo poleg železa in cinka nadomestiti še vitamin B12.
Predvsem je pomembno, da se ženska že v času načrtovanja nosečnosti o svojem načinu prehranjevanja in jemanju določenih prehranskih dopolnil posvetuje z izbranim ginekologom ali družinskim zdravnikom.
Mlečne formule
Obstajajo različni razlogi, ko mame kljub veliki želji ne uspejo polno dojiti, dojenje enostavno ne gre ali pa je v redkih primerih medicinsko odsvetovano (v tem primeru se mora otrok v celoti hraniti z mlečno formulo). Če je možno, si lahko mleko izčrpajo in hranijo otroka po steklenički. Kadar je maminega mleka premalo in otrok ne napreduje, svetujemo dohranjevanje z mlečnimi formulami.
Včasih pa je potrebno otroka v celoti nahraniti z mlečno formulo. Obstajajo številne znamke mlečnih formul, ki morajo vsa zadostiti strogim pravilom sestave in kakovosti izdelave. Izbira formule je pogosto odvisna tudi od specifičnih težav dojenčka (polivanje, kolike, zaprtje, nedonošenost, alergija ...). Kadar je potrebno uvesti mlečno formulo, se starši posvetujejo s patronažno sestro ali pa z otrokovim pediatrom.
Uvajanje dopolnilne hrane
Najboljši čas za uvajanje dopolnilne (mešane) prehrane dojenčka k dojenju je po dopolnjenem 4. mesecu. Pred tem časom se uvajanje mešane hrane absolutno odsvetuje, ker dojenčkova prebavila še niso dovolj dozorela. Raziskave so pokazale, da ni smiselno preveč odlašati in da je potrebno z uvajanjem začeti pred 6. mesecem otrokove starosti.
Z uvajanjem goste hrane začnemo torej med 4. in 6. mesecem. Začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (bučke, korenje, krompir, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, mesom (perutnina, teletina, žrebiček, zajčje meso). Nato pa uvedemo še sadje (jabolko, banana, hruška). V tedenskih razmikih postopno uvedemo nova živila. Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves), je najbolje uvesti v času, ko je otrok pretežno dojen ali hranjen z izčrpanim maminim mlekom, torej med 4. in 6. mesecem. Na ta način zmanjšamo možnost za razvoj celiakije (preobčutljivosti na gluten) pri otroku. Jajca lahko uvedemo takoj po zelenjavi.
Do enega leta pa naj otrok ne uživa medu, prav tako se izogibajmo sladkanju ali soljenju hrane. Po prvem letu lahko otrok uživa vsa živila. Pomembno je, da je prehrana uravnotežena in vsebuje veliko sveže zelenjave in sadja.
Sladkor v prehrani
Prekomerno uživanje sladkorja dolgoročno povzroča številne bolezni: debelost, sladkorno bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, karies ... Ljudje imamo že ob rojstvu preferenco do sladkega okusa, zato je pomembno, da otroku pri uvajanju goste hrane ponudimo celotno paleto okusov (tudi grenkejšo zelenjavo) ter ne dodajamo sladkorja ali sladil pijačam in jedem. Naravni sladkor je prisoten v mleku, sadju, zelenjavi in ni problematičen.
Potrebno se je izogibati pijačam in sladicam, ki vsebujejo dodani sladkor ali umetna sladila. Seveda se sladkorju ne moremo v celoti izogniti. Če že, je bolje, da je sladica sestavni del glavnega obroka ter da omejimo vrednost sladkega na 5 % dnevnih kaloričnih potreb. Za naše telo je tudi bolje kot smuti uživati sadje v kosih.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
