Zdravje
Epileptični napad: kako pravilno pomagati in česa ne smete storiti?
OKTOBER 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 20. 10. 2026 ob 12:46:01
Epileptični napad se lahko zgodi nenadoma, spremljajo pa ga lahko izguba zavesti, krči ter izguba nadzora nad telesom. Ker so epileptični napadi pogostejši, kot si morda mislite, je pomembno, da tisti, ki ste v bližini, ostanete mirni in veste, kako pravilno ukrepati oz. česa ne smete storiti. Prav s svojim odzivom lahko preprečite poškodbe in osebi, ki doživlja napad, pomagate, da čim prej okreva.
Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških motenj pri nas
Po ocenah strokovnjakov epilepsija prizadene malo manj kot 1 % celotnega prebivalstva, to pomeni, da je v Sloveniji približno 15.000 bolnikov z epilepsijo.
Vsako leto za epilepsijo na novo zboli približno 1.000 posameznikov, kar jo uvršča med eno najpogostejših nevroloških motenj pri nas.
Zakaj pride do epileptičnega napada?
Do epileptičnega napada pride zaradi prehodne motnje v delovanju možganov. Možganske celice (nevroni) običajno usklajeno komunicirajo, med epileptičnim napadom pa ta sistem zmoti napaka, ki jo možgani po nekaj sekundah ali minutah sami prekinejo. Oseba, pri kateri se napadi ponavljajo, ima epilepsijo.
Pri večini bolnikov se napadi pojavljajo spontano, brez očitnih sprožilnih dejavnikov. Le pri nekaterih vrstah epilepsije se napad pojavi v značilnih okoliščinah (npr. zaradi utripajočih luči).
O epilepsiji smo govorili tudi z nevrologom, mag. Bogdanom Lorberjem, dr. med., vodjo Centra za epilepsijo. Pojasnil je, da je ravno ta nepredvidljivost napadov in izguba nadzora nad lastnim telesom za bolnike z epilepsijo najbolj stresna in neprijetna.
Približno polovice epileptičnih napadov se bolniki ne spomnijo in se večine teh tudi ne zavedajo. Obstajajo celo redki napadi, ki jih bolniki doživljajo kot prijetne. Neprijetno pa je za večino to, da se je napad spet pojavil, pa naj se ga spomnijo sami ali opazijo posledice (poškodbe, mišično utrujenost…) ali jim o napadu povedo očividci. Neprijeten je občutek, da se z njimi dogaja nekaj, na kar nimajo vpliva,« je povedal dr. Lorber. Prav tako je izpostavil, da so napadi neprijetni za očividce, še posebej tiste, ki ne vedo, za kaj gre in kako ravnati.

Najpogostejši sprožilci epileptičnega napada
Najpogostejši sprožilci epileptičnega napada pri ljudeh z epilepsijo so:
- pozabljen odmerek antiepileptičnih zdravil,
- pomanjkanje spanja, utrujenost,
- utripajoče luči pri nekaterih vrstah epilepsije (t.i. fotosenzitivnost) in
- prekomerno uživanje alkohola oz. odtegnitev.
Kakšni so znaki epileptičnega napada?
Nekateri epileptični napadi (t.i. žariščni napadi, pri katerih je motena funkcija le dela možganov) povzročijo le nenavadne občutke, npr. čuden občutek v želodcu, mravljinčenje, spremenjen okus), lahko pa tudi zgibke, krčenje okončin in zmedenost ter avtomatske gibe in vedenje.
Drugi, t.i. generalizirani napadi, pri katerih je motena funkcija obeh možganskih polobel, pa lahko povzročijo kratkotrajno odsotnost oz. absenco (oseba se ne odziva na dražljaje in strmi predse, lahko mežika z očmi ali jih obrne navzgor) ali pa izgubo zavesti in krče celega telesa pri t.i. generalizirano tonično-kloničnem napadu. V večini primerov epileptični napad mine sam od sebe.
Še več pomembnih in koristnih informacij o epilepsiji in dogodkih ter srečanjih za ljudi z epilepsijo, njihove svojce in prijatelje lahko najdete na spletni strani Duštva Liga proti epilepsiji Slovenije.
Kako nudite prvo pomoč v primeru generaliziranega epileptičnega napada s krči?
Če ste priča epileptičnemu napadu, je najbolj pomembno, da ravnate mirno in premišljeno.
- Poskrbite za varnost osebe med epileptičnim napadom in odstranite predmete, ob katerih bi se lahko poškodovala.
- Spremljajte potek napada in si zapomnite oz. zabeležite čas začetka. To bo kasneje lahko pomagalo zdravniku pri diagnozi.
- Ne skušajte ustaviti krčev.
- Osebo čimprej obrnite na bok v stabilni bočni položaj za nezavestne.
- Ostanite ob njej, dokler si ne opomore in se ne zave okolice.
- Govorite mirno in jo pomirite, saj je po napadu pogosto zmedena, izčrpana ali prestrašena.
Osvežite tudi svoje znanje o temeljnih postopkih oživljanja (TPO), saj lahko z njimi rešite življenje.
Pri drugih vrstah epileptičnih napadov je pomembno predvsem to, da prizadetega ne skušate zadrževati s silo. Če bi se ob gibanju lahko izpostavil neposredni nevarnosti, ga poskušajte s prijazno gesto preusmeriti.
Najpogostejše napake ob nudenju prve pomoči
Kljub dobrim namenom in želji po tem, da bi osebi ob epileptičnem napadu pomagali, marsikdo stori ravno obratno in s svojim ukrepanjem nehote stanje poslabša. Česa ob epileptičnem napadu torej ne počnite?
- Ne vstavljajte ničesar med zobe
Še vedno je precej razširjeno zmotno prepričanje, da lahko oseba med napadom pogoltne svoj jezik, a to ni mogoče. Vstavljanje žlice, robčkov, prstov ali drugih predmetov v usta v želji, da bi to preprečili, lahko povzroči poškodbe zob, ustne votline ali celo zadušitev. Tudi ugriza v jezik s tem ne boste preprečili, ker se navadno zgodi ob prvih krčih. - Osebe ne držite oz. zadržujte na silo
Krčev ob epileptičnem napadu ne morete ustaviti z držanjem rok ali nog. Lahko pa s tem povzročite poškodbe mišic, sklepov ali kosti. - Ne dajajte hrane, pijače ali zdravil
Dokler oseba ni popolnoma pri zavesti, ji ne ponujajte hrane, pijače ali zdravil, saj obstaja nevarnost zadušitve. V usta, med zobe in notranjo stran lic lahko vstavite le zdravila za prekinjanje dolgih epileptičnih napadov, če ste bili prej o tem podučeni. - Ne odhajajte takoj po koncu napada
Čeprav se krči umirijo, oseba pogosto potrebuje nekaj časa, da si opomore. Pomembno je, da ostanete ob njej tako dolgo, da se njeno stanje normalizira.
Kdaj morate poklicati 112?
Nujno medicinsko pomoč pokličite, če:
- napad krčev traja več kot pet minut,
- se napadi ponavljajo brez vmesnega okrevanja,
- je oseba med napadom utrpela poškodbo,
- gre za prvi znani epileptični napad,
- je oseba noseča,
- ima sladkorno bolezen,
- po napadu ne pride k zavesti ali ima težave z dihanjem.
Največ štejeta miren odziv in podpora
Pri epileptičnem napadu ni najpomembnejše aktivno ukrepanje, temveč zagotavljanje varnosti in mirna podpora osebi, ki napad doživlja. Če ohranite zbranost, preprečite morebitne poškodbe in ji po koncu napada nudite podporo, ste naredili največ, kar lahko.