Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Zdravje
      • Prva pomoč – opekline

      Prva pomoč – opekline

      Zdravje

      Prva pomoč – opekline

      FEBRUAR 2026 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 18. 03. 2026 ob 15:05:56

      Z opeklinami, takšnimi in drugačnimi, smo se vsi že velikokrat srečali. Spadajo med najpogostejše poškodbe v gospodinjstvu, najranljivejša skupina pa so otroci. Sam izraz opeklina izhaja iz pekočega občutka, ki ga poškodba povzroči, saj pride do uničenja celic.

      Vrste opeklin

      V osnovi opekline delimo po povzročitelju. Lahko so termične, kemične, električne ali sončne. Po stopnji resnosti pa opekline razdelimo na:
      • opekline prve stopnje (pordela koža, praviloma brez mehurjev);
      • opekline druge stopnje (prisotni zelo boleči mehurji ter ponekod zadebeljena koža);
      • opekline tretje stopnje (poškodba celotne debeline kože – prisotna svetla področja ter usnjat videz kože).
      Ilustracija prereza kože, ki prikazuje tri stopnje opeklin – prvo, drugo in tretjo stopnjo – ter njihovo globino skozi epidermis, dermis in podkožje.
      Stopnje opeklin in njihova globina.

      Kako ukrepamo pri opeklinah?

      Ne glede na vrsto opekline je prvo in najpomembnejše pravilo pri oskrbi odstranitev povzročitelja, saj s tem preprečimo napredovanje poškodbe. Seveda moramo pri tem paziti na lastno varnost.


      Če je prišlo do politja z vročo tekočino ali kemikalijo, je treba oblačila čim prej odstraniti. V kolikor je zaradi večje količine tekočine varna odstranitev otežena (pri slačenju majice lahko poškodujemo obraz), oblačila varno razrežemo. Če se je oblačilo prilepilo na kožo, ga ne odstranjujemo s silo, saj lahko s tem naredimo veliko škode.


      Takoj ko smo povzročitelja odstranili, je pomembno, da pričnemo poškodovano področje ohlajati ter spirati. Pri termičnih poškodbah (vroča snov) se poslužujemo pravila 15 (ohlajamo 15 minut z vodo temperature 15 °C). Voda, s katero ohlajamo, ne sme biti ledena, saj lahko s tem povzročimo omrzline, ki še poslabšajo poškodbo tkiva. Prav tako curek ne sme biti premočan. V kolikor oblačila nismo uspeli odstraniti, poškodovano področje hladimo preko oblačila.


      V primeru kemične poškodbe (kislina ali baza) je potrebno dolgotrajnejše spiranje (kisline do 60 minut, baze več kot 60 minut) oziroma dokler ni zagotovljena nadaljnja medicinska oskrba. Pri vsakdanjih opravilih se s kemikalijami najpogosteje srečamo pri čiščenju. Primer kisline, ki lahko povzroči resnejše poškodbe, je klorovodikova kislina (v trgovinah po imenom solna kislina). Med blažje, hkrati pa nezanemarljive, štejemo sadne in citrusne kisline. Primera baz, s katerima smo se najverjetneje že vsi srečali, sta natrijev hipoklorit oz. varikina in čistila z amonijevimi spojinami – čistila za okna.


      Če se po opeklinah na koži pojavijo mehurji, jih ne predirajte ali praskajte.


      Kdaj poiščemo nujno medicinsko pomoč?

      Nujno medicinsko pomoč poiščemo, kadar:

      • opekline segajo globlje v tkivo,
      • je opečena koža suha in usnjata,
      • je koža zoglenela ali ima zaplate bele, rjave ali črne barve,
      • opekline obsegajo površino več kot osem centimetrov ali pokrivajo pomembna področja (roke, stopala, obraz, spolovilo, zadnjica ali večji sklep),
      • je povzročitelj električni tok ali kemična snov.
      Fotografija stopala z opeklinsko rano druge stopnje in manjšimi področji tretje stopnje.
      Opeklinska rana druge stopnje z manjšimi področji tretje stopnje.

      Kako postopamo, ko oseba potrebuje takojšnjo zdravniško oskrbo?

      Pristop k človeku z obsežnimi opeklinami, ki potrebujejo takojšnjo zdravniško oskrbo, je naslednji:

      1. po odstranitvi povzročitelja (v primeru električnega toka preverimo, da je tok izklopljen) preverimo dihanje ter splošno stanje, nato pokličemo 112;
      2. odstranimo nakit, pas ter ostale restriktivne predmete;
      3. opečena področja prekrijemo s hladnimi, vlažnimi zloženci ali čisto omočeno krpo. Večjih področij ne ohlajamo
      4. agresivno, saj lahko povzročimo preveliko izgubo telesne temperature (hipotermija);
      5. opečena področja dvignemo nad nivo srca, če je to mogoče;
      6. do prihoda reševalnega vozila poškodovanega opazujemo za morebitne znake šoka: slabšanje zavesti, izrazita bledica, plitko dihanje.

      Oskrba manjših opeklin

      Na srečo manjše opekline predstavljajo veliko večino vseh opeklinskih poškodb. Vsak lahko na prste prešteje, kolikokrat je prijel prevroč pekač, lonec, se polil z vročim voskom, se opekel na vžigalniku, vročem delu motorja itn.


      Zavedati se moramo, da je opeklinska poškodba rana, saj je kožna bariera, ki telo varuje pred vstopom tujkov (infekcija) ter pred izgubo vode (dehidracija), poškodovana. Če si to zapomnimo, ne bomo nikoli pozabili, kako oskrbeti opekline.

      • Da se bodo manjše opekline kar se da hitro in učinkovito zacelile, moramo poskrbeti za zgoraj omenjeni funkciji kože, torej da je poškodovano mesto vedno čisto in navlaženo.
      • Po začetnem ohlajanju s poškodovanega področja odstranimo prstane ali druge tesne predmete, preden prične nastajati oteklina. Pri tem smo zelo pazljivi.
      • Mehurjev ne prediramo, saj varujejo poškodovano kožo pred infekcijami. V kolikor počijo, področje nežno umijemo z blagim milom ter nanesemo antibiotično ali antiseptično nealkoholno mazilo.
      • Nanesemo vlažilni losjon (aloe vera, Bepanthen plus …), saj tako preprečimo izsušitev in olajšamo bolečino.
      • Da področje zavarujemo pred poškodbo in okužbo, ga pokrijemo s sterilnim tkanim zložencem (ne nanašamo vatiranih oblog) ter nežno povijemo.
      • V primeru bolečine si lahko pomagamo z blagimi analgetiki (paracetamol, ibuprofen, naproksen …), v kolikor niso prisotne alergije.
      Fotografija roke, na podlahti rdeča opeklina, čez katero je razmazn bel losjon za vlaženje kože.
      Po začetnem ohlajanju na poškodovano področje nanesemo vlažilni losjon.
      Zdravnik v zdravniški halji povija zapestje.
      Področje nato rahlo povijemo, da preprečimo nadaljnje poškodbe in okužbe.

      Sončne opekline

      Sončne opekline so opekline, ki jih povzroča prevelika izpostavljenost UV-žarkom. Povečini gre za opekline prve stopnje (pordela koža, prozorni mehurji, luščenje kože).

      Opečena koža na hrbta in odtis kopalk
      Sončna opeklina.

      Kot vsako opeklino tudi sončne najprej ohlajamo. Če smo bili izpostavljeni nečistemu okolju (pesek, zemlja, rastline …), opečeno področje umijemo z blago milnico. Tudi v tem primeru mehurjev ne prediramo. Na poškodovano kožo nanesemo aloe vero ali vlažilni losjon.


      Sončne opekline spadajo med manjše opekline. Za hitrejše celjenje sta, kot že omenjeno zgoraj, pomembni dve stvari: da področje ostane čisto ter ves čas navlaženo. Zaradi večje občutljivosti kože je priporočljivo nositi ohlapna ter gladka oblačila.


      Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.

      Jani Petrović

      Jani Petrović

      dr. med., specialist dermatovenerologije


      S študijem medicine je pričel leta 2009 na Medicinski Fakulteti v Ljubljani, od samega začetka je bilo njegovo interesno področje kirurgija. Tako je že tekom študija kot volonter delal na različnih področjih: na nevrokirurgiji, onkološki, vaskularni, maksilofacialni, plastični in ortopedski kirurgiji.

      Kot kirurški asistent je bil do konca študija leta 2016 zaposlen v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, kjer je spoznal svojega bodočega mentorja dr. Franca Planinška, plastičnega, rekonstruktivnega in estetskega kirurga. Dolga leta je bil njegov osebni asistent kirurg, izkušnje ter znanje, ki jih je v tem času pridobil, so neprecenljivi.

      V želji, da bi bil kot zdravnik suveren v vseh situacijah, se je po opravljenem strokovnem izpitu zaposlil na oddelku SNMP na urgenci UKC Ljubljana, saj je želel pridobiti znanje, predvsem pa izkušnje v urgentni medicini. Tam je v dveh letih službovanja samostojno deloval tako na oddelku kot tudi na terenu. Zaradi svoje perfekcionistične narave je za specializacijo ter strokovno usmeritev, kljub interesu za urgentno medicino, izbral dermatovenerologijo ter dermatokirurgijo, večji del katere opravlja na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Navzlic začrtani poti se je odločil vztrajati tudi v urgentni medicini, tako poleg rednega dela dežura tudi na oddelku SNMP Ljubljana.


      Ključne besede:

      zdravje, preventiva, specialisti, zdravstveni nasvet

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}