Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Zdravje
      • Putika – bolezen obilja

      Putika – bolezen obilja

      Zdravje

      Putika – bolezen obilja

      JULIJ 2025 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 13. 07. 2026 ob 16:16:27

      Putika je bolezen, katere simptomi se prvič pojavijo že v Hipokratovih zapisih. Pogosteje jo začnejo omenjati v zapisih iz 17. stoletja, ko je premožnejši sloj prebivalstva zaradi prevelikega apetita in nezdravega življenjskega sloga. Putika ali protin se tudi danes pojavlja v povezavi s prekomernim hranjenjem, predvsem z živili živalskega izvora (zlasti z mesom in nekaterimi vrstami rib), posameznimi vrstami zelenjave oziroma stročnic, uživanjem alkohola ter telesno neaktivnostjo. 

      Kako lahko s hrano preprečimo oziroma povzročimo nastanek putike?

      Da lahko razumemo, kako lahko nekaj preprečimo, moramo razumeti njegov nastanek. Nastanek putike ni odvisen le od nezdravega življenjskega sloga, temveč je lahko tudi deden.

       

      V prvi vrsti lahko nastanek putike preprečimo, če se izognemo hrani, ki je bogata s purini – ta vsebujejo naslednja živila:

      • drobovina,
      • kvas,
      • školjke,
      • sardine,
      • svinjina,
      • mastne ribe,
      • svinjina,
      • govedina (občasno dovoljeno),
      • perutnina (občasno dovoljeno),
      • beluši,
      • špinača,
      • grah,
      • brstični ohrovt,
      • cvetača.

      Živila, revna s purini, oziroma dovoljena živila so:

      • mleko in mlečni izdelki,
      • kruh,
      • jajca,
      •  sadje,
      • orehi,
      • ostale vrste zelenjave, ki niso navedene pod odsvetovane.

      Purini iz hrane se namreč v telesu metabolizirajo v kristale sečne kisline, ki se v preveliki količini oziroma v primeru dehidracije nalagajo v sklepih in z drgnjenjem ob tkivo povzročajo hudo bolečino in otekanje sklepov.

       

      Do nastanka simptomov putike lahko pride tudi kot posledica nekaterih drugih bolezni, npr. nekaterih avtoimunskih bolezni oziroma ko je zmanjšano delovanje ledvic.

       

      Kdo zboleva za protinom?

      Bolniki s prikrito hiperurikemijo (povečano vrednostjo sečne kisline v telesu) lahko več desetletij živijo brez simptomov, tipičnih za putiko.

      Nato sledi akutni napad putike, ki je največkrat posledica uživanja odsvetovanih živil, bolezni oziroma poškodb, in se kaže v obliki vnetega in bolečega sklepa, največkrat palca na nogi. Bolečina na prizadetem prstu je običajno tako huda, da oboleli z akutnim napadom putike ne prenese nikakršnega dotika, niti najbolj nežnega.

       

      Napadi putike (intervalni protin), ki sledijo prvemu, se običajno pojavijo v krajših intervalih kot prvi napad in se kažejo v težji obliki.

       

      Postopoma se razvije protin (putika) v kronični obliki, pri čemer lahko pride do pojava s prostim očesom vidnih zatrdlin (kristalov sečne kisline, t.i. tofov), ki se najpogosteje pojavljajo na sklepih in hrustancu uhlja. Ti ne povzročajo bolečine, se pa lahko vnamejo in posledično bolijo.

       

      Kako zaviramo napredovanje v kronično oziroma preprečimo nastanek kronične oblike protina?

      Pri preprečevanju nastanka kronične oblike protina lahko veliko naredimo sami, in sicer z zdravim načinom življenja, zlasti z izogibanjem uživanja hrane, bogate s purini, in alkoholu ter z uživanjem zadostne količine vode. Številne študije so namreč ugotovile, da je pojav kronične oblike protina povezan z dehidracijo telesa.

       

      V primeru, da se je prvi napad putike pri posamezniku že zgodil, se lahko osebni zdravnik odloči posamezniku poleg ustrezne prehrane predpisati tudi zdravila za zniževanje sečne kisline in lahko na tak način prepreči napredovanje v kronično obliko. Slednji se želimo izogniti tudi zato, ker se kristali sečne kisline poleg na že omenjenih mestih (sklepih) nalagajo tudi na drugih organih, kot npr. ledvicah in sečilih.

       

      Kako lahko doma ublažimo simptome putike?

      Bolečine pri vnetih sklepih lahko omilimo s hladnimi obkladki oziroma zdravili. Na voljo imamo zdravila, ki blažijo bolečino in vnetje (nesteroidni antirevmatiki, glukokortikoidi), in zdravila, ki preprečujejo nove napade oziroma napredovanje putike.

       

      Drug pristop k blaženju simptomov (vnetja in bolečine) je, da skušamo zmanjševati vrednost sečne kisline v organizmu. Določene sestavine v češnjah oziroma višnjah, imenovane antocianini, zelo uspešno zavirajo aktivnost encimov, ki sodelujejo pri vnetju.

       

      Z rednim uživanjem zlasti višenj lahko učinkovito zmanjšamo koncentracijo sečne kisline v organizmu ter posledično zmanjšamo bolečino v oteklih in vnetih sklepih.

       

      Kot že večkrat omenjeno, je preventiva še pomembnejša od kurative, in sicer pravilna prehrana, hidracija in gibanje. Redno uživanje živil, bogatih z vitaminom C, namreč dokazano preprečuje nastanek napadov putike.

       

      Naj povzamemo: putika je bolezen, ki je povezana z nezdravim življenjskim slogom, zlasti s prekomernim hranjenjem. Kot pri številnih drugih kroničnih nenalezljivih boleznih gre tudi pri njej za nastanek vnetja, in sicer v sklepih.

       

      Če v svoj jedilnik vpeljemo živila, ki preprečujejo nastanek vnetja, zlasti sadje in zelenjavo različnih barv in s tem vitaminov, ne poskrbimo samo za dobro počutje, temveč tudi za nemoteno delovanje organizma in gibljive sklepe brez bolečine.

      Sabina Hamberger

      Sabina Hamberger

      magistra klinične dietetike


      Sabina Hamberger, magistra klinične dietetike, bi rada v domovini delila izkušnje s področja dietetike, ki jih je skoraj tri leta nabirala v tujini. Študij dietetike ji je omogočil nadgradnjo svojega medicinskega znanja, pridobljenega v času študija laboratorijske biomedicine, iz katere je tudi diplomirala. Od nekdaj jo je namreč izredno zanimala povezava med hrano in zdravjem. Njeno mnenje je, da lahko sami z načinom življenja, s tem pa tudi s prehranjevanjem, v veliki meri neposredno oziroma posredno vplivamo na svoje zdravje. Dietetika je veda prihodnosti, saj bo imela zaradi vse večjega števila starostnikov, s tem pa vse večjega pojava kroničnih nenalezljivih bolezni, zelo pomembno vlogo pri njihovem preprečevanju oziroma obvladovanju. Kot strokovnjakinja s področja dietetike meni, da lahko kakovostno oskrbo prebivalstvu zagotovi le, če se nenehno izpopolnjuje, tako doma kot v tujini. Pri njenem delu jo motivira strast do področja dela, ljubezen do dela s pacienti in nenehna želja po rasti oziroma razvoju, zato redno sodeluje pri različnih projektih.

      Ključne besede:

      zdravje

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}