Rak jajčnikov

APRIL 2026 | čas branja:

Zadnja sprememba: 12. 05. 2026 ob 15:35:13

8. maj je od leta 2013 razglašen za svetovni dan raka jajčnikov, ki je sedmi najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji je po podatkih Registra raka Slovenije leta 2022 za rakom jajčnikov na novo zbolelo 170 žensk. Najpogosteje zbolijo ženske med 50. in 80. letom starosti. Svetovni dan je bil razglašen z namenom, da bi se javnost seznanila s problematiko raka jajčnikov, predvsem pa z zgodnjimi znaki bolezni. Zgodnje odkrivanje je ključno za uspešno zdravljenje.

Rak jajčnikov je težka in zahrbtna bolezen, znaki so neznačilni in se pokažejo pozno, pogosto, ko je bolezen že v razširjeni obliki. Še vedno se okoli 71 % vseh rakov jajčnika odkrije pozno, v napredovalem stadiju, ko se bolezen razširi po celotni trebušni votlini. Zdravljenje je zato manj uspešno in stopnja preživetja je najnižja med vsemi ginekološkimi raki, a se počasi izboljšuje.

Po uspešnosti zdravljenja spadamo v Sloveniji v evropsko povprečje. Enoletno preživetje po diagnozi je okoli 75 %, petletno pa žal pod 50 %. Preživetje je bistveno boljše, če se raka jajčnikov odkrije v zgodnjih fazah, zato je treba znake bolezni poznati in jih ne ignorirati.

Ni vsak tumor jajčnika rak

Poznamo veliko različnih tumorjev na jajčniku, večinoma gre za nenevarne (benigne) ciste, ki same počijo, nekatere pa moramo odstraniti. Rakasti tumorji so redki in imajo na ultrazvočni sliki posebne znake, ki zdravnike opozorijo, da gre za nevarne spremembe.

Seveda imajo lahko tudi benigne spremembe nenavadno ultrazvočno sliko ali rakave spremembe netipično sliko, zato lahko dokončno diagnozo postavimo šele po operativni odstranitvi tumorske mase. Sumljive tumorje zdravniki kirurško odstranijo v kratkem času, nesumljive pa opazujejo z rednimi ultrazvočnimi pregledi, v nekaterih primerih opravijo dodatne krvne ali slikovne preiskave.

Obstaja več različnih tipov raka jajčnikov, ki so različno maligni. Malignost običajno narašča s starostjo. Pri mlajših od 45 let je maligen eden izmed petnajstih tumorjev jajčnika, po 50. letu pa vsak tretji. Na jajčniku so lahko tudi metastaze drugih rakov, npr. maternične sluznice (endometrija), prebavil in dojke.

Znaki bolezni

Presejalnega testa (kot je npr. mamografija za zgodnje odkrivanje raka na dojki ali bris PAP za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu) žal nimamo. Znaki bolezni so zelo nespecifični in pogosto blagi, zato ženske pozno poiščejo zdravniško pomoč.

Prvi znaki so nejasno tiščanje ali bolečine v trebuhu, prebavne motnje (napihnjenost, zaprtje, pomanjkanje apetita, hiter občutek sitosti), pogosto tiščanje na vodo, utrujenost. Kasneje se pojavi nepojasnjena nenamerna sprememba v telesni teži (naraščanje ali padec teže) in naglo povečevanje obsega trebuha. Ob nekaj tednov trajajočih težavah (ki so sicer pogoste v vsakodnevnem življenju) je vsekakor treba obiskati zdravnika.

Dejavniki tveganja

Rak jajčnika se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, a se pred 40. letom pojavi redko. S starostjo tveganje narašča in največ žensk zboli med 65. in 75. letom, nato tveganje upade.

Za raka jajčnikov obstaja družinska predispozicija, povezana z genetskimi spremembami (zlasti je znana mutacija gena BRCA 1 in 2). V družinah z gentskimi spremembami se pojavlja pogosteje tudi rak dojk in debelega črevesa. Ženskam, ki so prebolele raka, zlasti dojk ali črevesja, svetujemo pogostejše ginekološke preglede (četudi ni dokazane genetske okvare).

Redkeje zbolijo ženske, ki so prvič rodile pred 30. letom, ki imajo več otrok, ki so dlje časa dojile in tiste, ki so dolgo jemale kontracepcijske tabletke. Nosečnosti, dojenje in kontracepcijske tabletke namreč spreminjajo hormonsko okolje in zavirajo ovulacijo, kar je verjetno vzrok, da imajo te ženske manj raka jajčnikov.

Med dejavnike tveganja pa spada neplodnost in njeno zdravljenje. Tveganje se zniža po odstranitvi jajcevodov, saj se po nekaterih ugotovitvah rak jajčnikov razvije iz jajcevodov.

Tveganje za raka je večje pri ženskah z debelostjo in kadilkah, zato je pomemben zdrav življenjski slog. Ali je povečano pri uporabnicah hormonske nadomestne terapije, ni povsem jasno. Imajo pa te uporabnice več rednih pregledov, zato se pri njih praviloma odkrije že v zgodnjih fazah, ko je zdravljenje bolj uspešno.

Odkrivanje in zdravljenje raka jajčnikov

Ker se rak lahko največkrat pojavi pri ženskah brez posebnega tveganja, moramo biti pozorni na zgodnje znake bolezni in ne odlašati s pregledom pri ginekologu. Ob naročanju moramo opozoriti na znake in težave, da dobimo hiter datum pregleda.

Pri odkrivanju sta pomembna ginekološki pregled in ultrazvok. Žal se začetne majhne spremembe pogosto težko zaznajo. A izkušeni ginekologi lahko z ultrazvočno preiskavo dokaj zgodaj odkrijejo tumorje na jajčnikih in postavijo sum na raka.

Pri odkrivanju ima pomembno vlogo tudi tumorski označevalec CA 125, ki ga določamo v krvi, a ni uporaben kot presejalni test. Včasih se opravijo še dodatne preiskave – ultrazvok trebuha, CT ali MRI. Kljub sodobnim metodam odkrijemo v zgodnji fazi le 30–40 % primerov bolezni.

Osnovna terapija je kirurško zdravljenje. Poleg jajčnikov se odstranijo še jajcevodi in maternica, bezgavke, slepič in trebušna pečica. Operaciji običajno sledi še kemoterapija ali hormonska terapija.

Preventiva

Specifične preventive ni, svetujemo zdrav življenjski slog in redne preventivne preglede. Poznati moramo zgodnje znake in se ob njihovem pojavu hitro oglasiti na pregled. Zdravljenje raka jajčnikov je bistveno bolj uspešno, če se bolezen odkrije zgodaj.

Ženske, ki imajo zaradi genetske obremenitve zelo visoko tveganje za raka na jajčnikih, imajo pogoste preventivne ginekološke preglede in se po končani rodni dobi lahko odločijo za preventivno odstranitev jajcevodov in jajčnikov.

Infografika z naslovom »Bodi pozorna na neznačilne znake raka jajčnikov« prikazuje neznačilne simptome raka jajčnikov, kot so nepojasnjena utrujenost, napihnjenost, bolečine v trebuhu, hitra sitost in spremembe uriniranja, ter dejavnike tveganja, med njimi starost, kajenje, debelost, endometriozo in genske okvare BRCA1 in BRCA2. Poudarja, da presejalnega testa ni ter da je zgodnje prepoznavanje znakov ključno.

Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.

Nataša Tul Mandić

dr. med., spec. gin. in porodništva

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva s subspecializacijo iz feto-maternalne medicine.

Ključne besede:

PRIJAVA NA E-NOVICE

Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

Izberite novičnik

Ime

Priimek

Vaš elektronski naslov

Prejemanje e-novic, ki lahko vključujejo tudi meni prilagojene ponudbe

Obveščanje z meni prilagojenimi ponudbami Zavarovalnice Triglav, d.d., in družb Skupine Triglav

POMEMBNO