Zdravje
Ramenski sklep – zdravljenje poškodb in bolezni
APRIL 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 20. 04. 2026 ob 13:31:51
Ramenski sklep je po svoji funkciji in obliki kroglast sklep in ima med vsemi sklepi v človeškem telesu največjo gibljivost.
Ramenski sklep sestavljata dve kosti, in sicer glavica nadlahtnice ter glenoid (ponvica) lopatice. Kostni glenoid obdaja hrustančni labrum, ki pomaga pri dodatni stabilizaciji sklepa. Pomembne anatomske strukture v ramenu so še: sklepna ovojnica ali kapsula, ramenske vezi in tetive mišic rotatorne manšete. Poleg ramenskega sklepa je pomembna struktura tudi povezava med najvišjim delom lopatice in ključnico (akromioklavikularna sindezmoza).
Težave z ramenskim sklepom so zelo pogoste in so lahko posledica poškodbe, bolezni, preobremenitve in/ali obrabe. Pri postavljanju diagnoze je poleg anamneze in kliničnega pregleda pogosto potrebna dodatna diagnostična obdelava. Osnovna diagnostična metoda je rentgensko slikanje (RTG) ramena v več projekcijah, za hiter pregled tudi preiskava z ultrazvokom (UZ), ki jo lahko izvedemo takoj ob pregledu. Najpomembnejša preiskava je magnetna resonanca (MR) ramenskega sklepa, ki se lahko opravi v kombinaciji z artrografijo. V določenih primerih opravimo tudi računalniško tomografijo (CT) ramenskega sklepa.
Poškodbe ramenskega sklepa
Poškodbe ramenskega sklepa so posledica enkratnega dogodka, kot so padec, zvin, udarec ali sunkovit gib. Najpogostejše poškodbe ramenskega sklepa so: zlom ključnice, izpah akromioklavikularne sindezmoze, izpah ramena in poškodbe rotatorne manšete. Pri starejši populaciji pri padcu pogosto pride tudi do zloma ramena pod glavico nadlahtnice.
Zlome ključnice zdravimo glede na obliko zloma operativno z notranjo učvrstitvijo s ploščico ali pa tudi konzervativno z imobilizacijo ramena. Omenjeni zlomi so zelo pogosti pri padcu s kolesom, kjer pogosto nastopi tudi akromioklavikularna sindezmoliza. Zdravljenje le-te je odvisno od stopnje izpaha. V primeru večjega premika je potrebno z operativno tehniko, ki je običajno artroskopska, stabilizirati vezi med ključnico in lopatico. Pri manjšem premiku pa se z ustrezno opornico lahko vezi same zacelijo.
Pri mlajših osebah pri padcu ali sunkovitem gibu lahko pride do izpaha ramena. Najpogosteje se glavica izpahne naprej (anteriorno), redkeje pa nazaj (posteriorno). Ob tem pogosto nastane poškodba labruma glenoida (Bankartova poškodba) in posledično pride do nestabilnosti sklepa ter ponavljajočih se izpahov. V teh primerih se odločimo za stabilizacijo sklepa, najpogosteje z artroskopsko tehniko pričvrstitve labruma na kostni del glenoida.
Pri športih, kjer so prisotni zamahi in sunkoviti gibi v ramenu (rokomet, tenis, odbojka), lahko pride do poškodbe narastišča dolge glave bicepsa na glenoid (SLAP-poškodba). Pri športnikih je pogosto potrebna operacija, pri kateri se na artroskopski način premakne narastišče bicepsa na nadlahtnico (tenodeza bicepsa).
Zelo pogoste so poškodbe tetiv rotatorne manšete, še posebej v starosti nad 50 let. Pri padcu ali sunkovitem gibu se ena ali več tetiv odtrga z narastišča na kost. V določenih primerih pa pride do natrganja tudi spontano, brez poškodbe, zaradi degeneracije tkiva – degenerativna poškodba. Posledice poškodbe so bolečina, slabša moč in omejena gibljivost. Sprva poškodbe zdravimo s fizikalno terapijo, pogosto se odločimo za operativni poseg, in sicer artroskopsko zašitje tetiv rotatorne manšete.
Bolezni ramenskega sklepa
Bolezni ramenskega sklepa so pogoste in nastanejo spontano, brez jasnega vzroka. Povzročajo bolečino, ki je včasih nevzdržna, in omejeno gibljivost. V teh primerih bolnik pogosto obišče tudi urgentno ortopedsko ambulanto.
Med boleznimi ramenskega sklepa najpogosteje srečujemo pojav kalcinatov v tetivah rotatorne manšete. Vzrok pojava še ni popolnoma znan, pogostejši je pri ženskah v srednjem starostnem obdobju. Pogosto opažamo povezavo med kalcinati in boleznijo ščitnice ter avtoimunimi boleznimi. Diagnozo postavimo z RTG-slikanjem in UZ‑preiskavo. Zdravljenje je običajno konzervativno s fizikalno terapijo, manualno terapijo, laserjem, ultrazvokom, udarnimi valovi, elektro- ali magnetoterapijo. Pri hudih bolečinah v sklep injiciramo protibolečinsko in protivnetno blokado (mešanico kortikosteroida in anestetika). Če so kalcinati večji in konzervativno zdravljenje ni uspešno, lahko kalcinat pod UZ-aparatom z iglo aspiriramo (barbotaža). V redkih primerih je potrebna operativna – artoskopska odstranitev kalcinata, včasih pa je potrebno tudi zašitje mišice rotatorne manšete.
Pogosto v ortopedskih ambulantah zdravimo bolnike z vnetjem ramenske ovojnice (zmrzla rama ali frozen shoulder). Značilna je huda bolečina in izrazito omejena gibljivost. Tudi za to obolenje vzroka ne poznamo, pogosto pa je v povezavi s kalcinatom v ramenu ali po poškodbah. Po opravljeni slikovni diagnostiki običajno predpišemo fizikalno terapijo. Tudi v teh primerih lahko v sklep injiciramo protibolečinsko in protivnetno blokado. Zdravljenje je običajno uspešno, vendar dolgotrajno in od bolnika zahteva veliko potrpežljivosti.
Pri starejši populaciji zadnja leta opažamo povečanje pojava obrabe ramenskega sklepa. Bolniki tožijo za bolečinami, predvsem v nočnem času, moten je spanec, gibljivost ramena je omejena in moč oslabljena. Težave ovirajo bolnike že pri normalnih dnevnih aktivnosti. V teh primerih predlagamo operativni poseg, in sicer zamenjavo ramenskega sklepa tako kot v primeru obrabe kolka ali kolena. Sklepne površine glenoida lopatice in glavice nadlahtnice zamenjamo z umetnimi materiali in na ta način naredimo nov, umeten sklep. Rezultati zamenjave ramenskega sklepa so z izboljšavo operativne tehnike in materialov zelo vzpodbudni in bolnikom se lahko bistveno izboljša kvaliteta življenja.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
