Priročniki Prijava na e-novičnik
        • Podkasti
        • Video
        • Testi
        • Poglobljene zgodbe
        • Infografike
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      • Moja zavarovanja
      • Pregled škod
      • Plačila
      • Nastavitve
      • Zamenjaj račun
      • Odjava
      • i.triglav
      • Moja zavarovanja
      • Upravljanje premoženja
      • Moje ugodnosti
      • Škode
      • Na poti
      • Zdravje
      • Družina
      • Dom
      • Premoženje
      • Tehnologija
      • Vse bo v redu +
      • Posel
      • Vreme
      • Podkasti
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Priročniki
      • Prijava na
        e-novičnik
      {}
      start portlet menu bar

      Prikazovalnik spletne vsebine

      Display content menu Display portlet menu
      end portlet menu bar
      • Domov
      • Zdravje
      • Poliendokrini metabolni ovarijski sindrom (PMOS) ali policistični jajčniki (PCOS)

      Poliendokrini metabolni ovarijski sindrom (PMOS) ali policistični jajčniki (PCOS)

      Zdravje

      Poliendokrini metabolni ovarijski sindrom (PMOS) ali policistični jajčniki (PCOS)

      JULIJ 2026 | čas branja:

      Zadnja sprememba: 09. 07. 2026 ob 16:05:13

      Ena najpogostejših hormonskih motenj pri ženskah je poliendokrini metabolni ovarijski sindrom (PMOS), do maja 2026 poznan kot sindrom policističnih jajčnikov (angl. polycystic ovary syndrome – PCOS). Prizadene od 10 % do 13 % žensk v rodni dobi (WHO). V Sloveniji naj bi bilo žensk s tem sindromom okoli 40.000. Stanje je eden najpogostejših vzrokov odsotnosti ovulacije (anovulacija) in neplodnosti. Kljub pogostosti pa ostaja ena najbolj spregledanih diagnoz.  

      Kazalo vsebine: 

      • Kaj je PMOS (PCOS)
      • Zakaj pride do policističnih jajčnikov
      • Simptomi in kako jih prepoznati
      • Povezava med PMOS (PCOS) in inzulinsko rezistenco
      • Diagnosticiranje
      • Možnosti zdravljenja in obvladovanja simptomov
      • Zanositev in nosečnost

      Kaj je sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) oziroma poliendokrini metabolni ovarijski sindrom (PMOS) ? 

      Sindrom ni le težava z jajčniki, temveč kompleksno hormonsko in presnovno stanje. Za postavitev diagnoze se danes najpogosteje uporabljajo rotterdamski kriteriji, po katerih mora ženska izpolnjevati vsaj dva od treh pogojev: 

      1. Neredne menstruacije ali odsotnost ovulacije. 
      2. Povišana raven moških hormonov (androgenov), ki se kaže laboratorijsko ali navzven (akne, dlakavost). 
      3. Policističen videz jajčnikov na ultrazvoku. 

      “Izraz »policistični jajčniki« je zavajajoč, ker ne gre za prave ciste, temveč za številne majhne nezrele folikle, ki se zaradi hormonskega in/ali presnovnega ravnovesja ne razvijajo pravilno,” pojasnjuje Polona Podnar, dr. med. spec. ginekologije in porodništva iz Triglav medicinskega centra.  



      V normalnem ciklusu namreč vstopi v proces dozorevanja vsak mesec več foliklov, od katerih eden dozori in ob ovulaciji sprosti zrelo jajčece, ostali pa propadejo. V primeru PMOS (PCOS) pa se pogosto zgodi, da niti en (glavni) folikel ne dozori in ovulira, niti preostali manjši ne propadejo, pač pa ostajajo v jajčniku in jih ultrazvočno vidimo kot majhne cistične strukture. 



      12. maja 2026 je medicinska revija The Lancet objavila novico o preimenovanju te pogoste ženske bolezni. Preimenovanje iz PCOS v PMOS so na evropskem endokrinološkem kongresu v Pragi istočasno oznanili tudi vodilni avtorji. 

      Na pomanjkljivost termina PCOS, saj ne gre zgolj za “ciste na jajčnikih”, so opozarjale tako bolnice kot strokovnjaki. Strokovne razprave o poimenovanju so potekale več kot 10 let. Novo poimenovanje vključuje kar se da širok spekter stanj, ki prizadenejo ženske. Izraz "poliendokrini" se ob tem nanaša na več različnih hormonskih motenj, "metabolni" na presnovni vidik motnje, "ovarijski" pa ohranja povezavo z jajčniki, je strokovnjak pojasnil za MMC RTV Slovenija. 

      Pomembno je, da nov termin oziroma definicija ne prinaša novih diagnostičnih meril. Bolnice bodo še naprej obravnavane po rotterdamskih merilih. 



      Zakaj pride do policističnih jajčnikov 

      Natančen razlog za nastanek sindroma ni povsem pojasnjen, strokovnjaki pa poudarjajo, da gre za preplet genetike in okolja. Vzrok policističnih jajčnikov je verjetno kombinacija genetskih, presnovnih in hormonskih dejavnikov, pri čemer ima pomembno vlogo inzulinska rezistenca in posledično povišan nivo inzulina, kar spodbudi jajčnike k čezmernemu izločanju moških hormonov (androgenov).  



      Simptomi in kako jih prepoznati 

      Tipični simptomi policističnih jajčnikov so:  

      • Neredni menstrualni cikli: Dolgi cikli (nad 35 dni) ali popoln izostanek menstruacije. 
      • Povečana poraščenost na obrazu, prsih ali hrbtu. 
      • Težave s kožo: Trdovratne akne v odrasli dobi in mastna koža. 
      • Redčenje las: Moški tip plešavosti (androgena alopecija).
      • Nihanje telesne teže: Težko izgubljanje kilogramov, zlasti v predelu trebuha. 

      Zanimivo je, da se lahko policistični jajčniki pojavijo tudi ob rednih  menstruacijah, kar pogosto zavede bolnice, da je z njihovimi hormoni vse v redu. “Kljub rednim ciklusom so lahko motnje v delovanju jajčnikov in presnovi hormonov takšne, da povzročajo značilne simptome PMOS (PCOS),” pojasnjuje ginekologinja. 



      Povezava med PMOS in inzulinsko rezistenco 

      Več kot 70 % žensk s PMOS (PCOS) se sooča z inzulinsko rezistenco. To pomeni, da se telo ne odziva pravilno na inzulin, kar vodi do povišanega sladkorja v krvi in posledično do še večjega izločanja androgenov iz jajčnikov. 

      Optimizacija prehrane in krvnega sladkorja je eden ključnih ukrepov, ker neposredno vpliva na osnovne mehanizme nastanka PCOS.  

      Uravnotežen vnos hrane z nizkim glikemičnim indeksom pomaga stabilizirati krvni sladkor in zmanjšati inzulinsko rezistenco, posledično se zmanjša stimulacija jajčnikov za tvorbo androgenov, ovulacije postanejo bolj redne, celoten hormonski sistem pa bolj stabilen in uravnovešen. 



      Diagnosticiranje policističnih jajčnikov 

      Diagnoza zahteva strokoven in individualen pristop, ki vključuje:  

      1. Anamnezo: Pogovor o vašem ciklu in simptomih. 
      2. Hormonske preiskave: Odvzem krvi za določitev ravni LH, FSH, testosterona oz. androgenov in estrogena. 
      3. Ginekološki ultrazvok: Pregled morfologije jajčnikov. 
      4. Presnovne teste: Merjenje ravni glukoze in inzulina. 

      Po besedah ginekologinje se PCOS še vedno pogosto diagnosticira pozno, ker se lahko kaže zelo različno – od nerednih menstruacij, težav z zanositvijo in očitnih znakov povišanih androgenov (akne, poraščenost) do manj jasnih presnovnih sprememb, ženske pa težave pripišejo različnim vzrokom, na primer stresni obremenitvi ali »normalnim« nihanjem ciklusa, pomoč pa poiščejo šele ob težavah pri zanositvi.  



      Možnosti zdravljenja in obvladovanja simptomov 

      Stanja trenutno ni mogoče povsem "ozdraviti", lahko pa se izjemno uspešno obvladuje. Strategije vključujejo: 

      Sprememba življenjskega sloga

      Cilj prilagoditve prehrane pri policisitčnih jajčnikih je stabilizacija krvnega sladkorja. Priporočljiva je dieta, ki vključuje živila z nizkim glikemičnim indeksom, vlaknine in zdrave maščobe (omega-3) ter omejevanje procesiranih sladkorjev. 

      Prehranske napake so najpogosteje povezane z inzulinsko rezistenco (preveč ultra procesirane hrane in rafiniranih ogljikovih hidratov, premalo vlaknin in beljakovin, pretirano omejevanje maščob).  

      Dodatki

      Inozitol (mio-inozitol) se je izkazal za izjemno učinkovitega pri izboljšanju ovulacije. Gre za molekulo, ki jo včasih imenujemo "vitamin B8", čeprav tehnično ni vitamin, temveč vrsta sladkorja, ki igra ključno vlogo pri tem, kako naše celice komunicirajo in zagotavljajo podporo pri obvladovanju inzulinske rezistence. 



      Zdravila

      Po presoji ginekologa (metformin za sladkor, hormonska kontracepcija ali antiandrogeni). 



      Komplementarne metode

      Ženske, diagnosticirane s PCOS se vse pogosteje odločajo tudi za podorne terapije, kot je akupunktura. Pomaga pri uravnanju hormosnkega stanja, bolečinah in drugih težavah.  



      Pri PCOS oziroma PMOS gre že v osnovi za hormonsko neravnovesje, zato je optimizacija hormonov indicirana vedno, ne le v primeru težav pri zanositvi. Nekatere ženske ne želijo nadomeščanja hormonov, lahko pa zelo veliko naredijo s pravilno prehrano in drugimi nefarmakološkimi ukrepi. Včasih je že ta sprememba dovolj, da se ovulacije in posledično redni ciklusi vzpostavijo. Če to ne zadostuje, pa je edina možnost zdravljenje s hormoni.  



      Po priporočilih je zdravljenje vedno individualno in odvisno predvsem od glavne težave, zaradi katere pacientka prihaja na pregled. “Pri mladi ženski, ki želi zanositi, je bistveno, da uredimo ovulacije, zato je večji poudarek na tem; če ne želi zanositi in želi urediti neredne cikluse, večina ginekologov predpiše kontracepcijske tablete, ki pa ne rešijo bistva problema. Premalo se zavedamo, da gre v osnovi v veliki meri za problem presnove in neravnovesje hormonov, kar z leti vodi ne le v neplodnost, ampak tudi številne druge bolezni (diabetes, povišan pritisk …) z vsemi dolgoročnimi posledicami,” dodaja ginekologinja.  



      Pri nosečnici s PMOS je hormonsko okolje, v katerem se razvija plod, zaradi kombinacije inzulinske rezistence, povišanih androgenov in kroničnega sistemskega vnetja spremenjeno in daleč od optimalnega, kar močno vpliva na razvoj plodovega presnovnega in hormonskega sistema ter povečuje tveganje za številne bolezni v kasnejšem življenju otroka, dodaja. "Zato bi bila optimizacija hormonov in presnove, z zdravili in/ali nefarmakološkimi ukrepi, nujna pri vsaki ženski, ne glede na željo po nosečnosti, starost ob diagnozi ali simptomatiko.” 



      PCOS in zanositev ter nosečnost 

      Ena največjih skrbi žensk s PMOS/PCOS je plodnost. Res je, da so ovulacije redkejše, vendar z ustrezno podporo večina žensk uspešno zanosi. Pomembno je tudi spremljanje stanja po porodu, saj se policistični jajčniki po porodu lahko stabilizirajo ali pa se simptomi zaradi hormonskih nihanj celo okrepijo. 

      Z ustrezno obravnavo danes zanosi več kot 80 % žensk s PCOS. 

      Ključni koraki do zanositve: 

      • Spodbujanje ovulacije (npr. s klomifenom ali letrozolom). 
      • Uravnavanje telesne teže za izboljšanje hormonskega odziva. 
      • Spremljanje cikla pod nadzorom ginekologa. 

      PMOS/PCOS ni le diagnoza na papirju, temveč stanje, ki vpliva na vašo samozavest in dolgoročno zdravje. Zgodnja obravnava zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih bolezni. 



      Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.

      Ključne besede:

      zdravje

      PRIJAVA NA E-NOVICE

      Ne zamudite ničesar!

      Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan dvakrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

      Izberite novičnik, ki ga želite prejemati:

      POMEMBNO
      Priročniki Prijava na e-novičnik
      icon-facebook icon-linkedin icon-instagram icon-youtube icon-contact
      • Dom
      • Družina
      • Na poti
      • Zdravje
      • Premoženje
      • Vreme
      • Tehnologija
      • Posel
      • Vse bo v redu +
      • Video
      • Testi
      • Poglobljene zgodbe
      • Infografike
      • Ponudba Zavarovalnice Triglav
      • Digitalna poslovalnica i.triglav
      • Informativni izračuni
      • Pravno obvestilo
      • Piškotki
      • Politika zasebnosti

      Skupina Triglav
      Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
      Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. vl. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306

      Spletišča Aplikacije Nasveti i.triglav.si
      • Zavarovalnica Triglav
      • Skupina Triglav
      • Triglav Skladi
      • Triglav Svetovanje
      • Triglav, pokojninska služba
      • Pozavarovalnica Triglav Re
      • Triglav Avtoservis
      • Triglav upravljanje nepremičnin
      • Triglav INT, Holdinška družba
      • Triglav tek
      • Triglav LAB
      • Mladi upi
      • Zavod Vse bo v redu
      • DRAJV
      • Vreme
      • Vozim se
      • Vse bo v redu
      icon-triglav_brandbook Ostale strani icon-triglav_brandbook Ostale strani
      Complementary Content
      • ${title}${badge}
      ${loading}