Zdravje
Smučarske poškodbe in njihova preventiva
JULIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 13. 07. 2026 ob 17:04:17
Zanimivo je, da se vrste poškodb skozi čas spreminjajo. Poškodbe iz sedemdesetih let se nekoliko razlikujejo od današnjih. Vsa ta leta pa še vedno prednjačijo poškodbe kolena.
Napredki v tehniki smučanja, smučarski opremi ter pripravi smučarskih površin so pripomogli k večji hitrosti smučanja. Z večanjem hitrosti pa se veča tudi sila, ki se lahko razvije pri padcu ali trku.
Poškodbe smučarjev glede na njihovo starost
Hitrost smučanja se izraža tudi v starostnih skupinah smučarjev. Starejši smučarji načeloma vozijo bolj premišljeno in temu primerno je tudi število poškodb v tej starostni skupini manjše.
Največ padcev zabeležijo v starostni skupini med štiriindvajsetim in petintridesetim letom. Glede na to, da se povprečna starost rekreativnih smučarjev veča, pa je v prihodnje zelo verjetno pričakovati več poškodb pri starejši populaciji.
Če smučarje razdelimo po spolu, so moški dovzetnejši za poškodbe od žensk, predvsem kar se tiče zlomov.
Poškodbe včasih in poškodbe danes
Kolenska problematika je daleč najpogostejša. Zajema kar 60 % vseh smučarskih poškodb. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so prednjačili zlomi okrog kolena, danes pa je globalno najpogostejša smučarska poškodba pretrganina prednje križne vezi. Na drugem mestu sta s po 15 % poškodba ramenskega sklepa ter poškodba zapestja. Tretje mesto z 12 % zasedajo poškodbe glave.
Med letoma 1990 in 2000 se je število pretrganih prednjih križnih vezi zaradi smučarskih poškodb strmo višalo. Od leta 2000 do danes pa se ta številka počasi znižuje. V zadnjih 10 letih se je številka ustavila pri 0,2 poškodbe prednje križne vezi na 1000 smučarjev dnevno. Kot zanimivost: če primerjamo smučanje in nogomet, se pri nogometu prednja križna vez pretrga pri 0,09 igralca od 1000 dnevno.
Pri smučanju so torej križne vezi izpostavljene večjemu tveganju kot pri igranju nogometa.
Veliko študij je bilo narejenih v smeri preučevanja in razumevanja, zakaj se ravno pri smučanju pojavi toliko pretrganin. Kot zanimivost, manj kot 3 % vseh pretrganin prednje križne vezi se zgodi zaradi direktnega trka. Velika večina poškodb kolen nastane zaradi nenadnih obratov kolena ter nezmožnosti mišic, da bi zaustavile ta obrat. Pravilna priprava mišic in sklepov na začetek smučarske sezone pomembno pripomore k zmanjšanju števila kolenskih poškodb.
Poleg ustrezne izbire smučarske opreme in izbire pravih strmin glede na naše znanje in izkušnje sta ravno ustrezna kondicijska in specifična priprava ključni za preventivo. Ustrezna priprava na smučarsko sezono po nekaterih študijah zmanjša verjetnost kolenskih poškodb za kar 60 %. Pripravo in preventivo smučarskih poškodb lahko razdelimo v več skupin:
Splošna kondicija
Nekaj mesecev pred začetkom smučarske sezone je smiselno začeti pripravljati svoje telo z aerobnimi vajami, kot so: lahkoten tek, kolesarjenje ter plavanje. Vsi aerobni športi pripomorejo k boljši prekrvavitvi mišic. Na ta način bo mišica med samim smučanjem lahko prejela več kisika in hranilnih snovi, kar bo povečalo ter podaljšalo njeno učinkovitost delovanja. Znano je, da veliko poškodb nastane ravno na koncu smučarskega dneva, ko je naše telo že utrujeno. Boljša splošna kondicija pripomore, da lahko športno aktivnost izvajamo dalj časa. Tudi če smo kondicijsko dobro pripravljeni, pa je ključnega pomena, da s smučanjem prenehamo, ko so naše mišice in telo utrujeni.
Vaje za trup, stegensko in obkolensko muskulaturo
Pri smučanju ima naše telo prisilno držo. Pri tej pokrčeni drži še posebej trpijo specifične mišične skupine trupa, stegna in okrog kolena. Treniranje pod nadzorom fizioterapevta ali drugega strokovnjaka, ki se ukvarja z mišično pripravo, poveča moč in vzdržljivost zgoraj opisanih mišičnih skupin. Na ta način bodo mišice že doma trenirale iste gibe, kot jih čakajo na smučarskih strminah.
Gibljivost in raztezne vaje
Ohranjanje prožnosti mišic, tetiv in vezi je ključno pri zmanjšanju možnosti za nastanek športnih poškodb. Žal je proces pridobivanja gibljivosti dolgotrajen. Treba je biti strikten in redno izvajati naučene vaje. Smiselno je začeti nekaj mesecev pred začetkom sezone. Neelastična mišica je veliko bolj dovzetna za pretrganine. Povečanje natezne čvrstosti se lahko doseže z izvajanjem razteznih vaj. Znano je, da ima prožnost učinek na zmanjšanje števila smučarskih poškodb. Otroci so že po naravi veliko bolj gibljivi kot odrasli, kar je eden izmed ključnih razlogov, da je pri otrocih poškodb manj.
Ogrevanje pred začetkom smučarskega dneva
Neogret športnik je jasno bolj dovzeten za poškodbe. Pred vsako športno aktivnostjo je smiselno osnovno ogrevanje. V primeru smučanja je dovolj že pet minut sprehoda po strmemu terenu, da se nam blago poveča srčni utrip ter da dobijo mišice dovolj krvi. Priporočeno je tudi, da se opravi ogrevanje za večje sklepe v smislu rotacij vratu, zapestij, ramen, medenice kolen ter gležnjev. Pametno je narediti nekaj počepov, kar ponazarja gibe, ki jih izvajamo pri smučanju. Prvi spust naj bo daleč pod našim maksimalnim nivojem smučanja. Služi naj kot ogrevalni spust.
Ustrezna smučarska oprema
Tudi razvoj opreme skozi zgodovino smučanja je bistveno pripomogel k vedno manjšemu številu poškodb. V preteklosti je bila ravno slaba oprema glavni vzrok za pogoste obkolenske zlome. Danes so tovrstne poškodbe veliko redkejše kot v preteklosti. Pravilno pripravljene smučarske vezi in ustrezni smučarski čevlji so ključni pri preprečevanju kolenskih poškodb. Na drugi strani pa so oblika smuči ter hitrejše smučarske površine pripeljale do večjih hitrosti smučanja in posledično temu primernih poškodb. Čelada je drastično zmanjšala število poškodb glave in težje poškodbe, povezane z smučanjem.
Ustrezna smučarska oprema pa ni dovolj.
Kot zaključek lahko povzamemo, da spada smučanje med najbolj popularne zimske športe. Tveganje za poškodbe pri smučanju je povezano tudi z ustrezno mišično pripravo. V zadnjih desetletjih je bilo narejenih veliko korakov v smeri razumevanja in preprečevanja smučarskih poškodb. Zaradi tega napredka sta se bistveno zmanjšala tako resnost kot število poškodb pri smučanju. Vsak smučar lahko z ustrezno pripravo na smučarsko sezono ter z izbiro ustrezne opreme prispeva k nadaljnjemu zmanjševanju pogostosti tovrstnih poškodb. Le tako bomo lahko mirno in varno še mnogo let vijugali po belih strminah.
