Trdno spite?

A se vseeno zbujate utrujeni? Razlog je lahko spalna apneja.

Morda boste odgovorili pritrdilno. Ni pa nujno, da je to tudi res. Če se zbujate utrujeni, je lahko razlog tudi spalna apneja. Prekinitve dihanja med spanjem so namreč pogostejše, kot bi pričakovali. Edina težava je, da to sami pri sebi težko odkrijete.

Spalna apneja je bolj pogosta kot si mislite

Raziskava, ki je zajela podatke z vsega sveta, na njihovi podlagi predvideva, da najmanj 10 sekund dolge prekinitve dihanja med spanjem doživlja vsak sedmi zemljan. Osemdeset odstotkov se jih tega sploh ne zaveda, saj prekinitve lahko opazijo samo drugi, ki spijo ob bolniku.

 

Zato se splača opazovati svoje bližnje tudi, ko spijo, njih pa spodbuditi k opazovanju vašega spanja. Spanje je namreč ena najpomembnejših fizioloških potreb.

 

Če ne spimo v redu, je lahko moteno delovanje celotnega organizma, tako v fizičnem kot duševnem smislu.

 

Spanje bistveno vpliva na kakovost bivanja, celo že v otroštvu.

 

Resne posledice spalne apneje

»V določenih fazah spanja, denimo fazi REM, ko je spanec najbolj aktiven, lahko krajše prekinitve dihanja doživljamo vsi,« pravi prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja, vodja Centra za motnje spanja z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.

 

Če je teh prekinitev do pet na uro, še ni razloga za skrb. Do 15 prekinitev dihanja na uro spanja, ki trajajo dlje od 10 sekund, obravnavajo kot lažjo spalno apnejo. Od 15 do 30 takih prekinitev že nakazuje zmerno apnejo, medtem ko je 30 prekinitev zelo resno stanje.

 

»Bolniki najpogosteje ne slutijo, da so težave, ki se jim pojavljajo sicer, lahko tudi posledica spalne apneje,« opozarja prof. dr. Dolenc Grošljeva. »K nam pogosto pridejo tisti, ki so denimo že doživeli možgansko kap, in šele po njej ugotovimo, da je lahko dejavnik tveganja zanjo spalna apneja.«

 

Pri Savki Osmak iz Ljubljane so tako šele po več blagih možganskih kapeh posumili na prisotnost spalne apneje. »Na povsem nepovezanem pregledu so na diagnostičnem slikanju možganov ugotovili, da imam za sabo celo vrsto manjših kapi. In zaradi njihovega števila so takoj posumili, da bi lahko bila vzrok zanje spalna apneja,« pravi.

 

Spalna apneja je namreč neodvisen dejavnik tveganja za možgansko kap, motnje srčnega ritma, arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen in metabolični sindrom.

 

Če spalna apneja, zaradi katere so možgani slabo prekrvljeni, ostaja nezdravljena, povzroča tudi spremembe možganov, ki lahko vodijo v demenco.

 

A že njene blažje posledice lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Med prekinitvami dihanja upade nasičenost krvi s kisikom, zaradi stalnih (mikro)prebujanj, ki se jih bolniki praviloma sploh ne zavedajo, pa se pojavijo splošna utrujenost, jutranji glavoboli in prekomerna dnevna zaspanost.

 

Kako se spalna apneja razvije?

Spalno apnejo lahko doživljamo vsi, tudi otroci. »Niso nujno ogroženi le moški srednjih let s prekomerno težo, kot je prevladujoče mišljenje,« pojasnjuje dr. Dolenc Grošljeva, ki vodi tudi Center za motnje spanja. »Ogrožene so tudi ženske, izraziteje v menopavzi, ter srčni bolniki, ljudje z motnjami v delovanju ščitnice in ljudje z nosnimi polipi, velikimi mandlji, povečano žrelnico in majhno spodnjo čeljustjo.« 

 

Glede na vzrok razlikujejo dve vrsti spalne apneje:

 

Centralna apneja

  • Je bistveno redkejša in je posledica centralne motnje dihanja, lahko pa je tudi posledica srčnega popuščanja.
  • Strokovnjaki za motnje spanja predvidevajo, da bi predvsem centralna apneja lahko bila vzrok za nenadne smrti dojenčkov v zibelki.
  • Blažijo jo s zdravili, ki vplivajo na dihalni center v možganih, in posebnimi dihalnimi aparati.

 

Obstruktivna apneja

  • Je prevladujoča oblika spalne apneje.
  • Njen običajni spremljevalec je smrčanje, ki sicer ni nevarno, lahko pa nakazuje možnost, da posameznik doživlja prekinitve dihanja.
  • Nastane zaradi zapore v zgornjih dihalih (mehko nebo in žrelo). Mišice se med spanjem sprostijo in pride do kratke delne ali popolne zapore zgornje dihalne poti. Dodatno ta pojav pospešuje še pritisk maščevja na te poti.
  • Zdravijo jo običajno z interdisciplinarnim pristopom, pri katerem sodelujejo otorinolaringologi, pulmologi in nevrologi. Prvi koraki običajno vključujejo zmanjšanje telesne teže, spanje na boku, nadzorovanje dejavnikov tveganja in izogibanje alkoholu pred spanjem, saj ta mišice še bolj sprosti.
  • Včasih je potrebna operacija, ki odpravi dihalno oviro, največkrat pa dihalni aparat, ki pod tlakom vpihava zrak v zgornja dihala. Ta poskrbi, da dihalne poti ostanejo odprte, s tem pa se izboljša oskrba možganov in drugih tkiv s kisikom. 

 

Zmotno je misliti, da je spalna apneja povezana s stresnim načinom življenja ter da zaradi tega med spanjem doživljamo premore v dihanju. Stres lahko povzroči slabši spanec in nočnih prebujanj se v tem primeru običajno zavedamo, ne povzroča pa apneje, ki se je večina bolnikov praviloma ne zaveda.

 

Spalna apneja pri otrocih

»Otroško smrčanje ni normalno stanje,« poudarja dr. Dolenc Grošljeva, ko govori o obstruktivni spalni apneji pri otrocih. »Med otroki, ki smrčijo, jih prekinitve dihanja doživlja kar petina.«

 

Tako je bilo tudi pri družini Golob iz okolice Grosuplja. »Hči je že dolgo tožila, da štiriletni brat, s katerim spi v isti sobi, smrči,« pripoveduje oče Domen. »Ko sem ga šel ponoči pokrit, nisem slišal njegovega dihanja. Čez nekaj sekund je glasno zajel zrak, se malenkost prebudil in zaspal nazaj. To se je ponovilo vsakih nekaj minut.«

 

Zdravnica je takoj ugotovila, da ima kronično povečane mandlje in žrelnico. Obisk pri otorinolaringologu je potrdil, da bo potrebna odstranitev teh dveh struktur, s čimer bodo zelo verjetno preprečili smrčanje in prekinitve dihanja.

 

Večino primerov spalne apneje tako rešijo z operacijami, čeprav to ne velja nujno za prekomerno težke otroke.

 

Za prekomerno težke otroke je edina rešitev hujšanje in dihalni aparat med spanjem. »Je pa bistveno,« pravi vodja Centra za motnje spanja, »da spalno apnejo odkrijemo in zdravimo.«

 

Pri otrocih lahko nezdravljena spalna apneja povzroča celo zaostanke v rasti, ki jih praviloma nadoknadijo po ukrepanju. Povzroča pa tudi utrujenost, hiperaktivnost, glavobole ter težave s pozornostjo, učenjem in pomnjenjem.

 

Prepoznajte spalno apnejo in (si) pomagajte

Spalna apneja je resno stanje. Zato med spancem opazujte svoje najbližje in tudi njih spodbudite, naj opazujejo vas. Osebni zdravnik vas bo ob morebitnih težavah napotil na nadaljnje preiskave.

 

»Običajno pacienta napotimo domov z napravo, ki doma med spanjem spremlja dihanje, preskrbo s kisikom in srčni utrip,« razlaga prof. dr. Dolenc Grošljeva. »Če je treba, naredimo preiskavo tudi v laboratoriju za motnje spanja ter skupaj z drugimi specialisti ukrepamo skladno z ugotovitvami.«

 

Včasih je za dobro kakovost življenja potrebna le zadostna količina in kakovost spanca. Če tega ni, se je vredno vprašati, zakaj, ter opraviti vzroke za utrujajoče in celo nevarno stanje.  

 

 

 

Specialistična obravnava lahko pomaga

 

Ko je sum na spalno apnejo potrjen, se lahko začne reševanje težave. Z zavarovanjem Specialisti+ boste do obravnave pri otorinolaringologu, kardiologu, nevrologu in drugih specialistih prišli hitreje.

 

Več o skrbi za zdravje si preberite v tiskani reviji Pazi nase, kjer je bil objavljen tudi ta članek. Svoj brezplačni izvod revije dobite na naslovu: pazinase@triglavzdravje.si.

 

zdravje, preventiva, aktivno življenje, Specialisti / Specialisti +
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno zdravo in aktivno življenje, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.