Srčni infarkt: Zgodi se lahko tudi vam

Naučite se prepoznati simptome. Pri srčnem infarktu šteje vsaka minuta.

Vsak dan doživi srčni infarkt več kot ducat Slovencev. Bolezni srca in ožilja, med katere sodi tudi srčna kap, pa so vsako leto najpogostejši vzrok smrti. Infarkt ne izbira: prizadane lahko vsakogar. Veliko pa lahko naredite, da zmanjšate tveganje zanj ter prepoznate znake, če se zgodi.

V samoobrambnem razmišljanju ali pa zaradi zatiskanja oči se marsikdo tolaži, da ga bolezen ne more prizadeti.

 

»Saj sem vendar še med mlajšimi, živim kar zdravo in nimam preveč pregreh,« je ena tipičnih misli, ko nanese pogovor na infarkt.

 

Nevarnost se sicer res povečuje z nekaterimi zunanjimi dejavniki, na katere nimamo vpliva. Tako so infarktu bolj izpostavljeni moški kot ženske. Nevarnost narašča tudi s starostjo – pri moških se poveča po 45. letu, pri ženskah po 55. oziroma po nastopu menopavze. Pomemben dejavnik so tudi dedni vplivi: če so doživeli infarkt vaši predniki, ste v primerjavi s tistimi, ki take družinske zgodovine nimajo, bolj ogroženi.

 

 

A če se v zgornjem odstavku niste našli, še ne pomeni, da ste varni. Da se zaradi strdka zamaši ena od arterij, ki skrbi za prekrvitev in prehrano srčne mišice, kar je »tehnični opis« infarkta, namreč vplivajo tudi številni drugi dejavniki.

 

Oglejte si posnetek webinarja

 

Poglobite znanje o srčnem infarktu, prisluhnite izkušnjam strokovnjakov, spoznajte osebne zgodbe tistih, ki so infarkt doživeli, ter se naučite hitreje prepoznati simptome bolezni ter bolje razumeti potek zdravljenja način življenja po srčnem infarktu. Oglejte si webinar.

 

Kako zdravo živite?

Predvsem življenjski slog lahko usodno vpliva na pojav infarkta. Se premalo gibljete, se radi razvajate s soljeno in mastno hrano, ste pretežki? Kadite ali prepogosto posežete po alkoholnih pijačah? Vse to močno vpliva na zdravje. Samo alkohol po opozorilih NIJZ vpliva na pojav več kot 200 bolezenskih stanj v telesu, med njimi močno tudi na srčni infarkt.

 

Bi vas moralo skrbeti? S tem hitrim vprašalnikom lahko ocenite, kako tvegano živite.

 

Škodljivi dejavniki se pri boleznih srčno-žilnega sistema seštevajo in nabirajo skozi čas. Nekateri se pokažejo v zvišanem holesterolu ali krvnem tlaku, nemalokrat pa se dolgo časa lahko skrivajo tudi »pod radarjem«. Nezdravo prehranjevanje se začne že v rani mladosti, z začetkom službe marsikdo postavi na stranski tir tudi gibanje. Nato pa se pridruži še ena največjih sodobnih groženj za zdravje – stres. Ta sicer infarkta ne povzroči neposredno, povzroči pa visok krvni tlak in utrip, hitre tokove in vrtinčenje krvi v žilah ter vnetje žilnih sten. Vse to je »recept« za srčni infarkt.

 

Stran od cigaret!

 

Eden dejavnikov, ki najbolj vplivajo na povečano nevarnost za infarkt, je kajenje. Čeprav delež kadilcev pada, je pri nas med odraslimi še vedno slaba četrtina kadilcev. Pri teh je nevarnost, da bo doživel infarkt, 2- do 4-krat večja kot pri nekadilcu. Z vdihovanjem dima vašega cigareta pa se možnost infarkta za 20 do 30 odstotkov poveča tudi pri pasivnih kadilcih.

 

Kako prepoznate infarkt?

Infarkt je nevaren tudi zato, ker se pojavi nenadoma. Ne gre za bolezensko stanje, katerega simptomi bi se občutno slabšali dneve ali celo tedne. Pri infarktu ni časa, da se odpravite k svojemu zdravniku in poiščete odgovor za svoje počutje, saj je to do infarkta praviloma povsem normalno.

 

Tipičen znak srčnega infarkta je ostra, žgoča bolečina v prsih.

 

Ta se lahko širi tudi v druge dele telesa, na primer v vrat, levo ramo in levo roko, tudi v trebuh. Bolečino čutite, ne glede na to, ali jo skušate omiliti s pritiski na telo, z dihanjem, s tem, da ležete.

 

Znaki srčnega infarkta

 

NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOM: bolečina v prsih

 

SPREMLJAJOČI SIMPTOMI:

 

  • slabost ali bruhanje
  • bolečine v čeljusti, vratu ali v zgornjem delu hrbta
  • pritisk v prsnem košu ali bolečina (manj pogost pri ženskah),
  • bolečina ali pritisk v zgornjem delu trebuha (predvsem pri ženskah)
  • težko dihanje
  • omedlevica
  • močna utrujenost
  • prebavne motnje

 

O znakih srčnega infarkta smo na webinarju govorili s strokovnjaki. Ogledate si ga lahko tukaj.

 

Ob infarktu ukrepajte takoj

Če posumite, da gre pri vas ali pri vašem bližnjem za infarkt, reagirajte takoj. Tipični znaki, posebno bolečina v prsnem košu, se pojavijo v veliki večini primerov.

 

Vsako bolečino v prsnem košu je treba vzeti resno.

 

Ko začutite bolečino, ki bi lahko nakazovala težave, pokličite urgentno zdravstveno pomoč na številko 112. Posebej pomembno je, da se sami ne poskusite odpeljati k zdravniku, tudi če imate občutek, da bi to zmogli. Mirujte, dokler ne pridejo na pomoč usposobljeni člani nujne medicinske pomoči. Prav oni namreč natančno vedo, v kateri zdravstveni center vas morajo peljati, da boste ustrezno pomoč dobili takoj.

 

Kako se odzovete ob srčnem infarktu?

 

Če ugotovite, da doživlja oseba v vaši bližini infarkt, sledite naslednjim korakom.

 

  • Človeka polezite.
  • Pokličite 112 in navedite natančno lokacijo.
  • Poskušajte ga pomiriti.
  • Spodbujajte globoko dihanje.

 

Za sekunde gre!

Zaradi pomanjkanja dotoka krvi v sčrno mišico začne ta hitro odmirati. Zato je bistveno, da je pacient karseda hitro v bolnišnici, kjer strdek odstranijo. Hitreje bo ta odstranjen, manj je možnosti za trajne posledice.

 

Pogosta posledica srčnega infarkta je srčni zastoj. Oseba, ki ga doživlja, je neodzivna, se ne premika in ne diha. Pravočasen odziv lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

 

Medtem ko čakate na nujno pomoč, ki ste jo poklicali, pomagajte obolelemu. Sprostite dihalne poti, brada naj bo višje od čela. Začnite ga oživljati, osredotočite se predvsem na zunanjo masažo srca z močnimi stiski prsnega koša, če ste vešči, pa nudite tudi umetno dihanje. Če imate to možnost, pa drugo osebo pošljite po najbližji defibrilator.

 

Ko boste defibrilator potrebovali, je lahko prepozno za iskanje. Koristno je, da se preventivno seznanite z njihovimi lokacijami v vaši bližini. Seznam najdete na: aed-baza.si.

 

Razmišljajte prej, da ne bo prepozno

Okrog 5000 diagnosticiranih primerov srčnega infarkta v Sloveniji vsako leto je izjemno visoka številka. Kar petina teh doživi sčrni zastoj in zaradi njega umre. 

 

Tudi če srčni infarkt ni usoden, so lahko posledice hude in daljnosežne. Marsikdo po infarktu ne zmore več telesnih obremenitev, kakršne so bile prej del njegovega vsakdana.

 

Že hoja po stopnicah in običajne delovne obremenitve so lahko izziv. Poleg nevarnosti, da si po infarktu srce ne bo popolnoma opomoglo, se pojavljajo tudi druge posledice. Številni preboleli se po infarktu soočijo s psihičnimi posledicami, imajo težave s samopodobo zaradi občutka nemoči ter občutijo tesnobo ali celo depresijo. Naštetemu pa se pridružijo tudi finančne težave. Ob izgubi delovne sposobnosti se življenje ne spremeni le vam, ampak tudi vašim bližnjim.

 

Če vas preseneti bolezen, je lahko prepozno

 

Finančne posledice hude bolezni lahko omilite ter tako poskrbite za varnost vas in vaših bližnjih. Preverite dodatno zavarovanje za hude bolezni.

zdravje, preventiva, življenjsko zavarovanje
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno zdravo in aktivno življenje, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.