Zdravje
Stati ali sedeti? Stati!
FEBRUAR 2016 | čas branja:
Zadnja sprememba: 27. 09. 2023 ob 07:49:58
Večina med vami svoje delo opravlja predvsem sede. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je razvoj v smeri homo sedensa, sedečega človeka, res razvoj: sedenje namreč obremenjuje skelet tako, da je lahko celo škodljivo. Bomo na dolgi rok postali ukrivljeni človek, človek z neznosnimi bolečinami v hrbtenici?
O pravilnem sedenju ste najverjetneje že veliko slišali. Veste, da je pri nepravilnem sedenju hrbtenica dvakrat bolj obremenjena, kot če stojite – pa tudi pravilno sedenje ne pomeni, da bo z vašo hrbtenico vse v redu.
V zadnjem času vse bolj prodira nov trend pri oblikovanju ergonomskega delovnega mesta: delo stoje. Predstavljamo nekaj slabosti in prednosti obeh načinov.
Koliko časa boste še lahko delali sede?
Ure in ure sedenja pri računalniku prinesejo številne obremenitve na različne dele našega telesa.
Ko s prekrižanimi nogami za pisarniško mizo napol ležite, se po navadi sploh ne zavedate, kako obremenjujete hrbtenico in kako zelo si s tem škodite. Ko se pojavijo prve bolečine v križu, je že prepozno. Takrat ste že v krempljih okvar zdravja.
Tovrstne bolezni pa – ne boste verjeli – odkrivamo, rešujemo in odpravljamo že vsaj od 18. stoletja.
Kaj se dogaja z vami, ko sedite?
Takoj ko sedete, se presnova v telesu umiri. Število porabljenih kalorij se hitro zniža, s tem se manjša tudi proizvodnja encima, ki razgrajuje maščobe.
Po dveh urah sedenja dobri holesterol upade za petino. To lahko pomeni, da je pri ljudeh s sedečim delom v službi dvakrat večja verjetnost za srčno-žilne bolezni.
Ko sedite, daljše mišice vašega edinega hrbta, zadnjice in nog ne delajo ničesar. Ker mišična moč upada, je skelet bolj obremenjen in s tem se sklepi hitreje obrabijo.
Medicinsko je dokazano, da mišice hrbta začnejo slabeti najhitreje, kar še povečuje zdravstvene težave, ki so posledica sedečega dela.
Raziskave so pokazale, da se pri delu sede nevarno poveča raven krvnega sladkorja.
Na žalost se posledice sedečega dela nabirajo počasi in jih niti ne opazite, dokler ne pridete v zrela leta.
Če si delovno mesto oblikujete na novo, je dobro, da to naredite tako, da boste lahko izmenjaje delali stoje ali sede, odvisno od počutja.
Ko nimate možnosti preureditve delovnega mesta, si pomagajte sami. Izberite srednjo pot in kakšno opravilo opravite stoje (telefoniranje, branje, sestanki, pogovori …).
Kakšne so obremenitve za telo pri stoječem delu?
Tudi samo stanje – ko ne hodite naokoli – je aktivno. Vaše mišice delujejo, saj morajo vzdrževati stoječ položaj in preprečiti, da bi se boleče srečali s tlemi.
Tudi pri dolgotrajnem delu stoje se lahko pojavijo težave, predvsem z ožiljem na nogah, bolečinami v hrbtenici, bolečinami v vratu. Pri tem je velikega pomena višina delovne površine – fizična utrujenost in napetost mišic se povečata, če si višine ne prilagodimo.
Zato tudi 8 ur dela stoje ne bo povsem blagodejno vplivalo na vaše zdravje. Resnica o sedenju ali stanju ves dan je – kot vedno – nekje vmes.
Kje je torej prava pot do zdravja?
Sodobni človek v aktivnem obdobju svojega življenja se temu lahko približa, če se giblje ves dan, tudi v službi. Zmotno je namreč misliti, da lahko ure mirovanja v službi nadomestite popoldne, ko obujete superge in se spravite v divji tek ali intenzivno gibanje.
Ljudje smo ustvarjeni za gibanje, zato poskrbite zanj že na delovnem mestu. Vstanite!
Redno se pretegnite, naredite kakšno vajo za razbremenitev telesa. Idealni so 5-minutni odmori za fizično aktivnost.
Telefonirajte ali berite stoje. Spočijte si oči, poglejte skozi okno. Zagotovo boste našli kaj zanimivega ali privlačnega, morda celo na dveh nogah.
Privoščite počitek dvigalu in uporabite stopnice. Sprehodite se do sosednje pisarne in se s sodelavcem raje pogovorite v živo – to dokazano koristi tudi delovnemu procesu.
Zdaj je čas za spremembe
Večkrat se spomnite na prednike, ki so se veliko gibali in manj sedeli. Kljub napredku medicine, obiskom toplic in raznim pripomočkom, ki so na voljo, je način življenja prednikov prinašal več zdravja. Upoštevajte njihove izkušnje.
Čas za spremembe je zdaj: ne čakajte, da vas na to spomni bolečina. Bodite inovativni in bolj aktivni.
Pripravili: mag. Vida Pucelj, zunanja strokovna sodelavka Zavarovalnice Triglav, in Duša Lindtner, višja strokovna sodelavka za zdravje in varnost pri delu Zavarovalnice Triglav.
Članek je bil objavljen v reviji Naložbenik, decembra 2014.
Viri: vizita.si, www.lisa.si, www.racunalniske-novice.com
Viri infografike: www.washingtonpost.com, www.nytimes.com, www.juststand.org, dailyinfographic.com, www.forbes.com