Piši nam
Naroči zastopnika
Zmanjšajte stres in bolečine v želodcu
Poskrbite za svoje počutje in preprečite kronične težave.
Se spomnite svojega prvega poljuba in metuljčkov v trebuhu? Kaj pa strahu pred preizkusom znanja? Obema občutjema stresa – pozitivnega in negativnega – je skupno, da ste ju zelo verjetno občutili v želodcu. Podobno prebavni trakt reagira na številne druge situacije. Če so reakcije na negativni stres kratkotrajne, vas morda celo obvarujejo, dlje trajajoče pa samo škodijo. Kako prizanesti svojemu telesu in sebi, da trenutna stanja ne prerastejo v kronične težave?
Ko smo v nevarnosti in se nam zdi, da situacija ogroža naše vrednote, status, zdravje, odnose ..., reagira naše avtonomno živčevje,« pojasnjuje psihoterapevtka in mojstrica logosinteze Tina Bončina, dr. med. »Pletež tega živčevja je tudi za želodcem, zato vsako tako situacijo običajno začutimo v predelu želodca.«
Avtonomno živčevje in želodec sta tesno povezana
Avtonomno živčevje je v prazgodovini poskrbelo, da je človek pred pretečim levom zbežal na drevo. »Hormona adrenalin in kortizol poskrbita za stresen odziv in nas opremita za učinkovit boj ali hiter beg,« dodaja Tina Bončina. »Vplivata pa tudi na prebavni trakt, denimo na izločanje kisline v želodcu.«
Čezmerno izločanje želodčne kisline lahko pospeši nastanek želodčne razjede in tako vodi v večje težave z želodcem.
Leva v divjini danes nadomeščajo drugačne situacije. V nasprotju z nevarnostjo v savani številne od njih ne minejo hitro, ampak nas spremljajo vsakodnevno. Pritiski v službi, neskončni seznami opravkov, sestankov in obveznosti, gneča na cesti, lovljenje minut in tudi lasten perfekcionizem, ki preprečuje, da bi brez slabe vesti počivali, medtem ko so tla v dnevni sobi umazana.
Ko zaradi stresa zasveti rdeča luč
Tina Bončina poudarja, da številna občutja močno začutimo v telesu. »Če česa ne moremo povedati ali pa si ne upamo, imamo cmok v grlu, če ne vemo, ali smo dovolj dobri, čutimo tesnobo v prsih. V želodcu običajno občutimo samoizpraševanja o tem, ali smo dovolj dobri, ali bomo znali, dosegli ..., črevesje pa reagira, ko se soočamo s sprejemanjem, 'prebavljanjem' situacije.« Posebno močno svoja občutja v telesu čutijo otroci, ki še ne znajo govoriti o svojih čustvih tako kot odrasli.
Duševne bolezni in motnje so nevarne zato, ker so tabu. V reviji za zdravje in zdrave odnose Pazi nase, v katerem je bil objavljen tudi ta članek, nobena težava, s katero se morda spoprijemate, ni tabu. Prenesite si jo brezplačno.
Zdi se, kot da bi energija, ki se sicer pretaka po našem telesu, na teh mestih zastala. Če »blokado« učinkovito odpravimo in stresni sprožilec hitro mine, hujših posledic verjetno ni. Če stres vedno znova vpliva na isti del telesa, pa lahko telo reagira z boleznijo. Ko se pojavijo težave in bolečine, pa je sklenjena zanka: bolečina – dodaten stres – še več bolečine, še več stresa ... in tako naprej.
O bolečinah v želodcu, njihovih vzrokih in rešitvah, smo s strokovnjaki spregovorili tudi na digitalnem posvetu. Oglejte si ga brezplačno.
To zanko bolečin v želodcu in prebavnih težav je dobro prekiniti. »Namen bolečine je opozorilen, njen namen je, da nas ustavi,« opozarja Tina Bončina. Ta signal pogosto povozimo z zdravili ali drugimi substancami in s tem na silo ugasnemo rdečo luč. Ampak ugasnemo jo le začasno, praviloma pa bo naslednjič svetila še močneje.
Iskanje vzrokov želodčnih in prebavnih težav je pogosto izmuzljivo zaradi njihove povezave z duševnim stanjem. Tudi zato je v okviru zavarovanja Zdravnik 360 na voljo pogovor na daljavo z družinskim zdravnikom in tudi psihologom, psihiatrom oziroma psihoterapevtom.
Sami sebi najboljši prijatelj
Pred veliko večino stresnih situacij, s katerimi smo soočeni, ne moremo pobegniti kot pred levom. Zato je eno najpomembnejših orodij za življenje sposobnost spoprijemanja z njimi: mirno sprejemanje dejstva, da bo v zastoju treba počakati, razdelitev nalog na smiselne etape, ki jih lahko izpeljemo, utišanje strogega glasu, ki nas opominja, da bi bilo treba očistiti okna, in poslušanje glasu, ki nam nežno prigovarja k počitku.
Prva pomoč za manj stresnih vplivov na telo.
Velikokrat je za pomiritev dovolj že, da odziv avtonomnega sistema, ki ga močno začutite v telesu, izničite z aktiviranjem parasimpatičnega živčevja, ki pomirja. Tina Bončina svetuje preproste ukrepe.
- Zaprite oči, dihajte s podaljšanim izdihom in poskenirajte telo.
- Ugotovite, kje je napetost.
- Ne sodite in ne razmišljajte, zakaj je tako, samo ozavestite, kje je.
- Če se napetost ponavlja vedno v istih predelih, razmislite, kaj bi lahko bil vzrok in v katerih situacijah je najslabše.
- V svoj dan vnesite dovolj priložnosti za umirjanje.
- Dopustite, da kaj ne gre po načrtih.
- Čim manj se sprašujte, kaj bi morali, ampak vizualizirajte, kaj bi želeli.
- Ne bodite tako strogi do sebe, dopustite si napake, počitek, nenačrtovano.
- Posvetujete se tudi z osebnim zdravnikom, saj vas bo znal usmeriti.Tako bo tudi nežni glas, ki vas bo pomirjal, da bo vse dobro, četudi trenutno ni tako, vse glasnejši.
Vendarle pa smo ljudje zelo različno opremljeni za spoprijemanje s stresom, zato se ne primerjajte s sposobnostmi drugih, ampak predvsem poslušajte sebe. Nekaterim to uspe brez zunanje pomoči, nekaterim uspe s spodbudo in pomočjo strokovnjakov. In oboje je v redu, nič ni boljše ali slabše. Morda potrebujete mnenje strokovnjaka o tem, ali gre vaše razmišljanje v pravo smer in ali drugim, ki vam povzročajo stisko, primerno postavljate meje. Morda pa potrebujete le nasvet, kako prizanesti sebi in kako prositi za pomoč, ko jo potrebujete.
Če se vam zdi, da ste vi ali vaš bližnji v stiski, preverite, kako lahko pomagate sebi in drugim z duševnimi težavami.
Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno zdravo in aktivno življenje, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.
