Mlade, pa že utrujene oči

Kako prepoznati težave z očmi in kako ukrepati, da se stanje ne poslabša prehitro?

To ni še en članek o škodljivosti pretirane rabe elektronskih naprav. V njem ne bo moraliziranja o pasteh te novodobne realnosti. Naučil pa vas bo pravočasno prepoznati težave z očmi kot je tudi ena od oblik slabovidnosti, h kateri izdatno prispeva prekomerno gledanje v ekrane – kratkovidnost.

Človeško oko je bilo vse do 20. stoletja vajeno pretežno raznovrstnega »dela«. Raba oči za dolgotrajno gledanje v dvodimenzionalne ravnine, denimo v raznovrstne ekrane, je tako za nas relativno nova izkušnja.

 

Predvsem v zadnjih desetletjih oko utrujamo z monotonimi in dokazano škodljivimi opravili. Številne ocene nakazujejo, da so oči povprečnega človeka v razvitem svetu kar polovico in več budnega časa osredotočene na televizijo, mobilni telefon, računalnik ali tablico. Pri otrocih in mladostnikih ta čas ni bistveno krajši.

 

V nekaterih predelih sveta že govorijo o skoraj epidemičnem razmahu kratkovidnosti pri odraslih in otrocih.

 

V Aziji naj bi že skoraj vsak šolar slabo videl na daljavo in zato potreboval očala. Tudi v Sloveniji se je po oceni specialista oftalmologa Dušana Pušnika, dr. med., iz očesnega centra Pušnik-Novljan v zadnjih 30 letih število otrok, ki potrebujejo očala, da bi na šolsko tablo in na daljavo. videli ostro, povečalo.

 

Ne glede na to, kaj povzroča dioptrijo pri otrocih, je ta lahko zanje obremenjujoča, posebno, če je ne ugotovite dovolj zgodaj. Kako torej prepoznati težave in kako ukrepati, da se stanje ne bo prehitro slabšalo?

 

Kaj obremenjuje mlade oči?

Otroške oči so sicer bolj vzdržljive kot oči odraslih. »Prenesejo več in imajo močnejši obrambni mehanizem, saj se tudi izdatneje solzijo,« pojasnjuje dr. Pušnik. »Toda tudi otroško oko reagira na obremenitve podobno kot odraslo.«

 

Ena takih obremenitev je gledanje v bližnjo dvodimenzionalno ravnino. Očesne mišice se pri nenehnem osredotočanju na spreminjajoče se podobe na ekranu izjemno naprezajo. Zrklo poskuša pritiske na mišice olajšati in se zato postopoma podaljšuje. S tem se podaljšuje razdalja med lečo in konico zrkla (rumeno pego), zato vid postopoma postaja meglen.

 

Več kot oko gleda v ekrane, bolj bo poskušalo to kompenzirati in hitreje se bo vid slabšal. »Tistim, ki za ekrani preživijo osem ur ali več, se lahko dioptrija poveča tudi za polovico dioptrije na leto,« pravi dr. Pušnik. Hkrati pa številni opazijo, da zjutraj vidijo dobro, po delu pa bistveno slabše.

 

Skozi dan, preživet za ekranom, se lahko vid začasno poslabša kar za 0,5 stopnje dioptrije.

 

Tudi modra svetloba, ki jo oddajajo ekrani, ni prav blagodejna. Deluje dražeče in lahko povzroča glavobole. Hkrati pa lahko izjemna osredotočenost povzroči, da premalo mežikate. Oko tako ni dovolj navlaženo, s tem pa je bolj ranljivo.

 

Solze niso zaman

Pred ekranom je treba skrbeti za redno mežikanje, ki obnavlja blagodejen solzni film. Navlaženost oči je namreč bistvena za njihovo zdravje, saj solze opravljajo številne naloge:

  • ščitijo površinske celice roženice in s tem tudi živčne končiče (če so razgaljeni, oko peče);
  • dovajajo hrano in kisik na roženico;
  • delujejo antibakterijsko (ter odplaknejo številne viruse in bakterije, ki zaidejo na zrklo).

 

»Terapija« za oči

Zelo pomembno je, da oči opravljajo raznolike naloge. To je zlasti pomembno v otroštvu. Športne aktivnosti in gibanje v naravi pri dnevni svetlobi posebno dobro vplivajo na razvoj oči. Dokazano celo zmanjšujejo nastajanje in naraščanje kratkovidnosti pri otrocih.

 

Dobrim temeljem naj sledi redna skrb za oči. Med bližinskim delom je dobro vsakih 20 minut očem privoščiti vsaj minuto počitka. Pogled v ozelenelo in nežno osvetljeno daljavo, denimo v gozd ali na travnik, jih bo hitro pomiril.

 

S telovadbo – mežikanjem, premikanjem zrkla gor in dol ter levo in desno – pa boste mišice razgibali in razbremenili, oči se bodo ob tem izdatno nasolzile in osvežile.

 

Kako prepoznati težave z očmi pri otrocih?

Kratkovidnost je lahko za otroke in mladostnike zelo obremenjujoča, posebno, če ni ugotovljena dovolj zgodaj. »Pretežen in zelo pomemben del razvoja ostrine vida se namreč zgodi do šestega leta starosti, skoraj konča pa se do 15. leta,« razlaga dr. Pušnik. Zato je dobro prepoznati znamenja težav in pravočasno ukrepati. To velja tudi za preostale oblike slabovidnosti, daljnovidnost in astigmatizem.

 

Športne aktivnosti in gibanje v naravi pri dnevni svetlobi posebno dobro vplivajo na razvoj oči. Dokazano celo zmanjšujejo nastajanje in naraščanje kratkovidnosti pri otrocih.

 

Dr. Pušnik poudarja, da je bistveno ugotoviti ostrino vida pri otroku že pred tretjim letom starosti. Pri tako majhnih otrocih kakovost vida pregledajo s pomočjo aparatur. Po tej starosti otroci že začnejo sodelovati z zdravnikom. Prepoznajo sličice in znajo opredeliti, ali je slika ostra ali ne.

 

»Vendarle pa se lahko celo pri sistematskih pregledih, ko je na vrsti rutinski pregled vida, marsikateri otrok izmuzne diagnozi slabovidnosti, tudi kratkovidnosti,« opozarja dr. Pušnik. »Otrok narisani predmet ali črko prepozna, ne zna pa artikulirati, da nista ostra.«

 

Zato je izjemno koristno, da redno opravljate domače preizkuse vida. Tudi takrat, ko otrok sistematski pregled opravi brez posebnosti.

 

»Če težave v času razvoja zanemarite, zamudite zelo veliko,« poudarja dr. Pušnik. Zato ukrepajte ob kakršnemkoli sumu, da ni vse v redu. Ker pa se vid pri otrocih še razvija, je zelo pomembno, da jim celotno oko pregleda specialist oftalmologije. Ta lahko namreč s svojim znanjem in izkušnjami ugotovi tudi druge težave, povezane z vidom in očmi.

 

Test kratkovidnosti

Opazujte.

Otrok, ki slabo vidi na daljavo:

  • knjigo ali predmet pogosto približa očem,
  • televizijo gleda na zelo kratki razdalji od oči,
  • na neravnih površinah, denimo v gozdu, se spotika.

 

Igrajte se.

S preprosto igro lahko ugotovite morebitne težave. Sliko (lahko tudi kompleksen predmet) postavite na razdaljo pet ali šest metrov ter skupaj ugotavljajte podrobnosti na njej.

 

Pomembno!

Test vida vselej opravljajte za vsako oko posebej. Posebno pri otrocih je pogosto, da je slaboviden, torej tudi kratkoviden, le na enem očesu. Ker zdravo oko kompenzira manko drugega ocesa, lahko otrok z obema očesoma vidi relativno dobro, z enim pa slabo.

 

Če ste v dvomih, se lahko o svojem vidu ali vidu otroka kadarkoli posvetujete z zdravnikom družinske medicine, ki vam bo svetoval o nadaljnjih korakih. Z zavarovanjem Zdravstveni nasvet ste namreč upravičeni tudi do posveta na daljavo za svojega mladoletnega otroka.

 

Več o skrbi za zdravje si preberite v e-reviji Pazi nase, kjer je bil objavljen tudi ta članek.

zdravje, preventiva, zdravstveni nasvet
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno zdravo in aktivno življenje, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.