Zdravje
Urični artritis
JUNIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 22. 06. 2026 ob 14:26:03
Človeštvo že več stoletij pozna urični atritis tudi pod imenom protin ali putika. Nastane zaradi povečane tvorbe ali zmanjšanega izločanja sečne kisline z urinom (ledvične bolezni, zdravila) ali obojega hkrati (uživanje alkohola).
Pri povišani koncentraciji sečne kisline v krvi se njeni kristali nalagajo v sklepe in obsklepne strukture, kar povzroča vnetje in hude bolečine v prizadetih sklepih. Bolezen se pogosteje pojavlja pri moških v starosti med 30. in 50. letom.
Zaradi delovanja estrogenskih hormonov so ženske v rodni dobi zaščitene pred protinom, po menopavzi pa obolevajo podobno pogosto kot moški. Med dejavnike tveganja za protin poleg moškega spola in starosti sodijo še debelost, pretirano uživanje alkohola (poveča tvorbo sečne kisline in hkrati zmanjša izločanje preko ledvic), povišan krvni tlak, ledvično popuščanje, uporaba diuretikov (zdravila, ki pospešujejo izločanje tekočine iz telesa) in drugih zdravil, presaditev organov in družinska obremenjenost s protinom.
Klinična slika
Pred pojavom prvega napada uričnega artritisa je lahko bolezen več kot 20 let asimptomatska – prisotna je le povišana koncentracija sečne kisline v krvi. Pri približno polovici bolnikov je najprej prizadet sklep palca na nogi. Govorimo o akutnem napadu uričnega artritisa, ki se začne nenadoma, pogosto ponoči, s hudo bolečino, oteklino, sklep je pordel in topel. Vsak dotik prizadetega sklepa je močno boleč. Hudo bolečino lahko povzroča že stik sklepa s posteljnino.
Najpogostejši vzroki napada so prekrški v prehrani, kot so uživanje alkoholnih pijač, mastnega mesa, drobovine, stročnic, kože rib, perjadi. Vzrok so lahko tudi poškodbe, okužbe, stresi, operativni posegi, stradanje in jemanje nekaterih zdravil. Napadi uričnega artritisa so po prvem napadu postopoma vse pogostejši in težji, prizadetih je vedno več sklepov.
Z leti se razvije kronični protin s pojavom t.i. tofov v sklepih, kosteh, hrustancu, na primer na robu uhlja. Kronični protin s tofi je bil pogostejši v preteklosti, ko ni bilo na voljo zdravil za zniževanje ravni sečne kisline v krvi. Drugi pogosto prizadeti sklepi so nart, gleženj, koleno, zapestje, mali sklepi prstov rok in komolec. Redkeje že prvi napad uričnega artritisa poteka na več sklepih hkrati.
V sečilih se lahko iz kristalov sečne kisline tvorijo kamni, ki povzročajo ledvične krče. Kristali sečne kisline pa se lahko nalagajo tudi v ledvičnem tkivu in povzročajo brazgotinjenje, kar vodi v slabšanje ledvične funkcije.
Zdravljenje
Dieta
Pomembno je, da bolnik z uričnim artritisom vzdržuje normalno telesno težo in izbira med hrano, ki ne povečuje tveganja za protin (mlečni izdelki, rastlinska olja, zelenjava, vitamin C) ter se izogiba hrani, ki tveganje povečuje (rdeče meso, mastna hrana, maslo, pivo, žgane pijače). Z upoštevanjem diete so napadi uričnega artritisa manj pogosti.
Alopurinol
Zdravilo alopurinol zmanjšuje tvorbo sečne kisline. Pomembno je, da bolnik vzame alopurinol redno vsak dan, sicer se lahko pojavi napad uričnega artritisa kmalu po opustitvi zdravila. Napad pa se lahko pojavi tudi pri prenizkem odmerku alopurinola, zato je potrebno dozo zdravila prilagoditi pogostosti napadov in ravni sečne kisline v krvi. Odmerek alopurinola spreminjamo le v umirjenjem obdobju bolezni. Med akutnim napadom uričnega artritisa nikoli ne uvajamo alopurinola na novo, ker bi sicer v tem primeru napad trajal več časa in potekal težje. Med napadom uričnega artritisa ne ukinjamo alopurinola, če ga je bolnik jemal že od prej.
Zdravljenje akutnega napada uričnega artritisa
Ob prvih znakih napada uričnega artritisa naj bolnik vzame nesteroidni antirevmatik. Načeloma je vseeno, katero od številnih zdravil iz te skupine uporabimo. Pomembno je, da ga bolnik vzame takoj, ko se pojavijo prvi znaki sklepnega vnetja. Bolnik z akutnim napadom protina ne sme jemati acetilsalicilne kisline (aspirin), ker ta zavre izločanje sečne kisline z urinom in lahko podaljša napad sklepnega vnetja.
Kakšen je potek protina?
Če bolezen pravilno zdravimo, so napadi bistveno redkejši, s čimer se lahko izognemo okvaram sklepov in drugih tkiv. Nezdravljena bolezen pa se po dolgih letih razvije v okvaro sklepov, kar lahko vodi tudi v invalidnost.
Prispevek je strokovno-informativne narave in ne nadomešča pregleda ali posveta z zdravnikom.
