Ocenjevanje in načrtovanje pred odhodom

Delo gorskih vodnikov, med njimi tudi Marka Juriča, gorskega vodnika z mednarodno licenco in člana Združenja gorskih vodnikov Slovenije, se vedno začne že pred turo. Med pogovorom prisluhne željam in oceni primernost poti, ki so si jo pohodniki zamislili. Če presodi, da je zastavljeni cilj prezahteven, predlaga poskusno turo oziroma izvede krajši tečaj o ustreznih tehnikah gibanja in uporabi opreme. Pohodnike seznani z zahtevnostjo poti, potrebno opremo, časovnim potekom in ne nazadnje tudi s finančno konstrukcijo. Potem ko se pohodniki seznanijo in strinjajo z navedenimi informacijami, se odkrivanje lepot gorskega sveta lahko začne.

Varnost in dobro počutje

Na turi je vsa pozornost gorskega vodnika namenjena skupini. Vodnik ves čas skrbi za varnost pohodnikov, za njihovo dobro počutje in seveda za celotno izvedbo poti, od izhodiščne točke do cilja. Če oceni, da pohodnik potrebuje varovanje z vrvjo, ga naveže nanjo in ga po potrebi tako varuje vso pot.

Dober vodnik zna izbirati ustrezen tempo in način hoje, določa potrebne krajše in daljše počitke, opozarja na uživanje zadostne količine hrane in pijače ter na ustrezno zaščito pred mrazom in vročino. Na turi skupino ves čas seznanja z značilnostmi pokrajine, opozarja na nevarnosti in pohodnike obvešča o nadaljnjem poteku ture. Iz takšnega vodenja se vsak pohodnik lahko veliko nauči.

Poznavanje vremenskih nepredvidljivosti

Eden izmed dejavnikov, ki pomembno vplivajo na varnost in izvedbo celotne ture, je zagotovo vreme. Vsak izkušen planinec ve, da je vreme v hribih nestanovitno, gorski vodniki pa znajo vremenske spremembe predvideti tudi na podlagi številnih znakov v svoji okolici. Že navsezgodaj jih na prihajajoče plohe ali nevihte opozori na primer odsotnost jutranje rose ali pa kristalno čisto jutro. Prav tako so glasnice poslabšanja vremena mravlje, ki hitro in brezglavo tavajo sem in tja.

Da boste svoje poti v gore lahko dobro načrtovali in ujeli primerno vreme, preverite vremensko napoved za gore v aplikaciji Triglav Vreme.

Znak za nevarnost nevihte je tudi povečanje statične elektrike v ozračju. »Gomazi mi po lasišču, elektriko opazim tudi v okolici. Zgodilo se je že, da smo povečano statično elektriko v ozračju opazili zaradi sprožanja isker med konicama pohodniških palic, ki sta štrleli iz nahrbtnika,« svoje izkušnje z napovedjo prihajajoče nevihte opisuje Jurič. Prednost izkušenih vodnikov je tudi ta, da se na prihajajoče spremembe vremena znajo pravilno in pravočasno odzvati.

Če vas v gorah ujame nevihta, je najbolj varno zavetje poiskati v zaprtih kočah. Če teh v vaši bližini ni, se zatecite v gozd, votlino, pod previs … Treba se je izogibati samotnim drevesom, daljnovodom in žicam. Če ostanete na odprtem, je najbolje počepniti, skleniti kolena in stopala ter tako zaseči čim manjšo površino dotikanja s tlemi.

Najpogostejše napake neizkušenih planincev

Izurjeno oko gorskega vodnika neizkušene planince prepozna zelo hitro. Vas zanimajo tri najpogostejše napake, ki jih izdajo?

1. Neustrezna oprema

Prva znaka neizkušenosti sta neustrezna ali pomanjkljiva oprema in njena napačna uporaba. Na primer: sredi najhujše vročine je v našem visokogorju možna nagla sprememba vremena, ki lahko povzroči padec temperatur tudi do 20 stopinj Celzija. Na to so manj izkušeni planinci pogosto slabo pripravljeni. Topla oblačila so zato nepogrešljiv del pohodniške opreme tudi v poletnem času. V vročih mesecih pa seveda ne smemo pozabiti na ustrezno zaščito pred soncem in zadostno količino tekočine.

2. Slabo načrtovanje poti

»Vsako leto srečujem planince, ki popolnoma zgrešijo pot. Srečujem jih v Repovem kotu, pa so želeli na Kamniško sedlo. Srečujem jih pod triglavsko steno, pa so želeli po poti čez Prag, čez Plemenice ali pa celo po Tominškovi poti,« pravi Jurič.

Za načrtovanje tur si moramo vedno vzeti dovolj časa. Zastavljanje ciljev mora biti v skladu z našimi zmožnostmi in izkušnjami, izbira opreme pa prilagojena zahtevnosti ture. Pred odhodom se splača natančno prebrati opise poti in napotke drugih planincev. S seboj je dobro vzeti karto z zarisano potjo in pri oceni potrebnega časa vračunati malce rezerve.

3. Napačen način hoje

Neizkušene planince izda tudi napačen način hoje po različnih vrstah terena. Pri sestopu je na primer hoja neizkušenih planincev običajno toga in vzravnana, na zahtevnejšem terenu je njihova najpogostejša napaka sestop z obrazom, obrnjenim proti strmini. Gorski vodniki planincem pri sestopu priporočajo prožno hojo, ki jo je mogoče doseči le z nekoliko pokrčenimi nogami v predklonu. Na zahtevnejšem terenu je najvarneje sestopati z drsenjem po zadnjici.

Kako lahko pomagate, če med obiskom gora naletite na planinca, ki potrebuje pomoč gorskih reševalcev? Pokličite helikoptersko reševanje, dobro pa je poznati mednarodne znake za pomoč gorskim reševalcem.

Kljub omenjenim napakam je neizkušenih planincev, ki se v gore podajajo samostojno, vse manj. Marko Jurič je prepričan, da je tako zaradi številnih izobraževalnih akcij planinskih društev in prav tako tudi zaradi večje dostopnosti najemanja usposobljenih gorskih vodnikov. Izkušnje slednjih so neprecenljive, naj bo skupaj z njimi takšno tudi vaše odkrivanje lepot mogočnih gorskih očakov!