Imate tudi vi zamašene žile?

Kar 70 % bolnikov se bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov.

Kar vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen – bolezen zamašenih žil. Kar 70 % bolnikov pa se bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov, zato je preventivno delovanje ključno za uspešno zdravljenje. Preberite si, kako.

Kaj je bolezen zamašenih žil oziroma periferna arterijska bolezen?

Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB).

 

Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Te se vrsto let razvijajo počasi in bolniku sprva ne povzročajo nobenih težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti.

 

Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah. Takrat govorimo o kritični ishemiji uda, bolečina pa se v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje časa, lahko začne propadati in odmirati tkivo na udih (nastanek razjede ali gangrene).

 

 

Vsak 6. prebivalec nad 55 let ima bolezen zamašenih žil

Podatki kažejo, da ima vsak 6. prebivalec, starejši od 55 let, periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav in se je zato ne zaveda. Takih, ki občasno šepajo in imajo tako imenovano intermitentno klavdikacijo, je približno 5 odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija).

 

V Sloveniji lahko pričakujemo 1.000 do 2.000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog.

 

Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo dva- do trikrat pogostejša.

 

Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni zamašenih žil je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Drugi pomembni dejavniki tveganja so še: sladkorna bolezen, napredovano ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.

 

Meritev gleženjskega indeksa ključno pri preventivi

Po priporočilih vodilnih evropskih smernic za diagnosticiranje in zdravljenje periferne arterijske bolezni, ki jih je izdalo Evropsko združenje za vaskularno kirurgijo (ESC), naj bi se gleženjski indeks meril vsakemu posamezniku, starejšemu od 50 let s kardiovaskularnim tveganjem (visok krvni pritisk, prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen in kajenje) in vsem posameznikom, ki so starejši od 70 let.

 

Meritev gleženjskega indeksa je preprosta, neboleča in hitra meritev. Njen rezultat pokaže stanje zamašitve vaših arterij. Pravočasno zdravljenje zamašenih žil rešuje življenje.

 

Preverite, ali ste v rizični skupini

Na spletni strani Zdrave arterije si lahko preberete vse o periferni arterijski bolezni, hkrati pa lahko rešite vprašalnik o dejavnikih tveganja in s tem preverite, ali spadate v rizično skupino za to tiho in nevarno bolezen.

 

Zdravje svojih arterij pa lahko preverite v torek, 7. 5. 2019, od 14. do 17. ure v Triglav Lab-u. Meritev gleženjskega indeksa vam bo vzela 5 minut in vam lahko reši življenje. Vabljeni!

 

Dogodek organizira Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., v sodelovanju z izvajalcem Mesi, d. o. o., in projektom Zdrave arterije.

zdravje, preventiva, Specialisti, Specialisti +, nasvet
Preberite tudi