Zdravje gre skozi želodec

Vašemu želodcu se godi dobro …

… kadar imate zdrav apetit, se po jedi dobro počutite in ste polni energije. »Takšen želodec lahko opravlja svoje naloge,« pojasnjuje gastroenterologinja Anita Kek Ljubec, dr. med., specialistka interne medicine in strokovna direktorica Medical centra Rogaška. Če ni tako, je lahko slabo počutje morda znamenje številnih zdravstvenih težav – od manjših do potencialno velikih in bolj zapletenih.

Želodec namreč opravlja pomembno vlogo v prebavnem in presnovnem procesu. In oba procesa sta temelj zdravega delovanja telesa.

Dolga pot grižljaja

Ob prehranjevanju verjetno redko pomislite, kako dolga pot čaka hrano, preden se ta s pomočjo presnove pretvori v energijo.

Še preden se hrana dotakne ust, slina zaradi prijetnih vonjev ustno votlino ogreje za delo. Ko hrano prežvečite ter obenem razmehčate in razmočite s slino, hrana po požiralniku potuje do želodca. Tam se utekočini in pomeša s prebavnimi sokovi. Tako se začne razgradnja hranil na manjše, osnovne delce.

Želodčna sluznica izloča želodčno kislino, zato je vrednost pH v želodcu zelo nizka. »To je dobro za obrambo pred mikrobi, ki jih zaužijemo s hrano in jih kislina povečini uniči. Hkrati pa je kislina bistvena za dobro presnovo pomembnih hranil in čim boljšo absorpcijo nekaterih mineralov, denimo magnezija in železa,« dodatno pojasnjuje gastroenterologinja Anita Kek Ljubec.

V želodcu se izločajo tudi encimi za prebavo beljakovin, ki se morajo razgraditi na osnovne gradnike, da jih lahko telo sprejme in uporabi v svojih presnovnih procesih. Želodčna kislina in kisel pH tako odigrata ključno vlogo pri dobri absorpciji hranil.

Z dobro prebavljeno hrano dobi telo energijo in toploto, ki je nujno potrebna za vse presnovne procese v vsaki celici telesa.

Ko prebavni in s tem delno tudi presnovni procesi, ki jih nadzorujejo tudi žolčnik, dvanajstnik, nadledvična žleza, črevesje in številni drugi organi, ne potekajo tako, kot bi morali, celice ne dobijo celotne oskrbe, ki jo potrebujejo.

Prebava in presnova – temelj zdravega delovanja telesa

Kakovostna prebava in presnova telo oskrbita z vsemi pomembnimi hranili, vitamini, minerali in energijo. Zato so mogoči tudi delovanje organov, rast in obnova. Vsak prebavni organ opravi svoj del zelo kompleksne skupne naloge prenosa, razgradnje in absorpcije hranil. Če kakšen od teh organov deluje slabše in ne opravlja svoje naloge v celoti, se pojavijo prvi zapleti.

Strokovnjakinja pojasnjuje, da ima naše telo na srečo precej rezerve in se trudi zaplete popraviti po svojih najboljših močeh. »A ko motnje trajajo mesece ali celo leta in ko se človek ne potrudi poskrbeti za zdravje prebavil z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja, to vodi v različne funkcionalne težave in bolezni. Teh ne občuti le na posameznem organu, ampak na celotni prebavi in zdravju organizma,« pravi.

Želodčne težave

Slabo počutje, občutek teže, bolečina ali pekoč občutek, pretirano spahovanje, na pritisk občutljiv želodec, obložen jezik in neprijeten zadah. To je le nekaj znamenj, ki so prvo opozorilo na želodčne težave.

Njihov vzrok je lahko neravnovesje v izločanju želodčne kisline ali vrednosti pH, lahko pa je vzrok tudi drugje, denimo v bakteriji Helicobacter pylori.

»Vsaj petina ljudi v zahodnem svetu ima redno ali občasno težave, ki se najpogosteje kažejo kot dispepsija, zgaga, bolečine v zgornjem delu trebuha,« razlaga gastroenterologinja Anita Kek Ljubec, dr. med.

Dispepsija:

• je občasna ali stalna bolečina v zgornjem delu trebuha in spodnjem delu prsnega koša.
• Je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika.
• Bolniki najpogosteje doživljajo bolečine v žlički, občutek polnosti po jedi, hiter občutek sitosti, slabost, bruhanje, neješčost, spahovanje in zatekanje želodčne vsebine v usta (refluks).

Zgaga:

• je pekoč in praskajoč občutek v žlički, ki se lahko širi tudi navzgor za prsnico v poteku požiralnika in je najpogosteje posledica prekomernega izložanja želodčne kisline.
• Običajno se pojavi po jedi, lahko pa tudi ne glede na uživanje hrane in celo ponoči.
• Ljudje, ki jih pesti zgaga, imajo kisel ali grenak okus v ustih, slab zadah, pekoč jezik, razjede v ustih, lahko bruhajo.

Pomanjkanje ali presežek želodčne kisline?

Samoopazovanje: da. Samodiagnosticiranje: raje ne. Slednje je namreč še posebno težavno, kadar govorimo o želodčni kislini.

Simptome pomanjkanja želodčne kisline naj bi kar 90 odstotkov pacientov zmotno pripisovalo prevelikim količinam želodčne kisline.

Med težave prekomernega izločanja želodčne kisline sicer sodijo zgaga, bolečine v zgornjem delu trebuha, spahovanje, napenjanje in slabost. A hkrati so to znaki, ki se lahko pojavijo tudi ob pomanjkanju želodčne kisline.

Če se po krajšem samozdravljenju z zaviralci izločanja želodčne kisline ne počutite bolje, je potreben obisk zdravnika. Prekomerno izločanje kisline namreč nevarno vpliva tudi na sluznico požiralnika, želodca in dvanajstnika.

Gastroenterologinja poudarja, da je presoja, ali gre za premalo ali preveč kisline, zaradi podobnosti težav pogosto zahtevna tudi za zdravnike: »Ker se izločanje želodčne kisline spreminja z našim počutjem, stresom, zaužito hrano in dnevnim ritmom, v nekaterih primerih opravimo preiskavo, kjer gre za 24-urno spremljanje izločanja kisline v želodcu. Zdravje želodca pa lahko sicer preverimo z gastroskopijo in nekaterimi laboratorijskimi preiskavami.«

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori

Podobno kot lahko preveč želodčne kisline povzroči vnetje sluznic in razjede, lahko tudi okužba s posebno vrsto bakterije dolgoročno povzroči številne težave.

Helicobacter pylori (v nadaljevanju: HP) je bakterija, ki je prilagojena za življenje v zelo kislem okolju. Zato se najraje zadržuje v oblogah sluznice želodca in dvanajstnika, kopiči pa se tudi v celicah, ki obdajajo želodec.

Okužba s to bakterijo sodi med najpogostejše kronične okužbe na svetu. Z njo je po ocenah okuženih 50 odstotkov vseh ljudi, večinoma že od otroštva, čeprav ima simptomatske težave le 10 odstotkov okuženih.

»Okužba z bakterijo HP ni nedolžna, saj dolgoročno povzroča vnetje želodčne sluznice, ki lahko vodi v gastritis, rane ter ulkuse na želodcu ali dvanajstniku,« pojasnjuje dr. Anita Kek Ljubec. »Lahko pa je tudi dejavnik tveganja za nastanek raka želodca.«

Zato bodite pozorni na znake, kot so napenjanje, občutljivost želodca, napihnjenost ali pekoč želodec, saj ob tem obstaja velika verjetnost, da ste okuženi s HP. Pri diagnosticiranju vam lahko pomaga zdravnik z urea dihalnim testom, testom blata ali gastroskopijo.

Na kaj vplivajo težave z želodcem?

Nezdrav želodec ima pomemben vpliv na druge dele telesa in tako povzroča tudi druge zdravstvene težave.

Vpliv na druge organe

Nezdrav želodec svojega dela ne opravi v celoti, kar pomeni, da so lahko neusklajeni tudi refleksi za sproščanje žolča in prebavnih sokov trebušne slinavke. Zato so ti organi bolj obremenjeni, prebava in absorpcija hranil pa sta slabši. Dolgoročno to lahko povzroči pomanjkanje pomembnih hranil in s tem povezane težave.

Vpliv na presnovne in avtoimune bolezni

(Ne)zdrav prebavni sistem je lahko povezan tudi z avtoimunimi boleznimi, boleznimi kože in pojavom raka. Otežuje lahko denimo nadzor nad sladkorno boleznijo oziroma ravnjo krvnega sladkorja. Na koži se lahko pojavijo akne, luskavica ali rdečica. Dolgoročno pa se lahko razvije rak prebavil.

Vpliv na splošno zdravje in počutje

Ljudje, ki po vsakem obroku doživljajo bolečine, dispepsijo in druge simptome, postanejo zaskrbljeni. Nekateri si že pred obrokom predstavljajo, kakšne težave jih čakajo, in izbirajo jedi, ki jim ne povzročajo težav. S tem pogosto ustvarijo začaran krog še večjih težav, zaskrbljenosti in strahu. Uvedejo denimo stroge diete, ki jim sprva pomagajo, vendar so preveč enolične in lahko vodijo v pomanjkanje pomembnih hranil in vitaminov.

Čeprav se lahko težave z želodcem pojavijo v vseh življenjskih obdobjih, pa se možnosti zanje povečujejo s starostjo.

Gastroenterologinja Anita Kek Ljubec pojasnjuje, da »se z leti želodčna sluznica tanjša in zato proizvede manj kisline. Prav tako je manjša tudi zmogljivost za prebavo hrane.« Nekateri imajo občutek, kot da se je hrana ustavila v želodcu in da je prebava počasna. Tišči jih v želodcu, namesto zdrave prebave pa se pojavijo fermentacija in plini, ki povzročajo občutek napihnjenosti.

Te težave so čedalje pogostejše tudi pri mlajših, bolj kot spol in starost pa nanje vplivata način življenja ter vrsta prehrane,« pravi strokovnjakinja in pojasnjuje, da sicer tudi geni dajejo predispozicijo za določene težave, a je od posameznikovega načina življenja odvisno, ali se bo predispozicija tudi dejansko izrazila

Naučite se poslušati svoj želodec

Če se pojavijo težave z želodcem in lahko ob premisleku najdete tudi vzrok zanje (uživanje zdravil proti bolečinam, stres, napor, čustvene travme, neprimerna hrana, nezdrav način življenja), si lahko pomagate sami, svetuje strokovnjakinja. To lahko storite s kuhano hrano, zeliščinimi čaji ali kapljicami, ki pomirjajo želodec, ter z različnimi sprostitvenimi tehnikami.

»Če boste pozorni in hitro prisluhnili svojemu želodcu, ga lahko tudi ustrezno pomirite,« dodaja gastroenterologinja in poudarja, da se morate ob tem tudi učiti iz svojih napak, da jih v prihodnosti ne boste ponavljali.

Ko se težave ponavljajo, stopnjujejo ali se pojavijo alarmni znaki, je treba čim prej obiskati zdravnika. Ta se bo po pregledu odločil, kakšne dodatne preiskave in zdravljenje so potrebni.

Naj bo hrana vaše zdravilo, je dejal že Hipokrat. A da bi hrana res lahko bila zdravilo, morate sebi in svojemu želodcu privoščiti tudi nekaj skrbi in ukrepanja, ko začutite, da mu ni dobro.

Več o skrbi za zdravje si preberite v e-reviji Pazi nase, kjer je bil objavljen tudi ta članek.