Zdravje
Življenjska doba zobnih zalivk oziroma plomb
JANUAR 2024 | čas branja:
Zadnja sprememba: 22. 01. 2024 ob 10:19:11
Na naše zobe nenehno vplivajo številni dejavniki, ki lahko zobem škodijo, še bolj občutljive za poškodbe pa so zobne zalivke. Sanacijo zoba z zobno zalivko oz. plombo uvrščamo med najpogostejše zobozdravstvene posege. Ko je poškodovan večji del zoba, pa se za sanacijo poškodbe priporoča uporabo keramične plombe – inlay ali onlay, ki je bolj obstojna. Kakšno življenjsko dobo imajo zalivke oz. plombe?
Življenjska doba zalivk oz. plomb
Deklarirana življenjska doba zalivke je pet let, čeprav je cilj vseh zalivk, da zdržijo dlje. Svojo funkcijo pa lahko plomba izgubi tudi prej. Na hitrost propadanja vpliva izbira materiala, veščine in pristop terapevta, pacient sam in obseg zalivke. Ko je poškodovan večji del zoba, se za sanacijo uporablja inlay ali onlay.
Zakaj je bela zalivka oz. plomba boljša izbira?
»Starodobne amalgamske zalivke v ustih nimajo več kaj početi,« pravi Matej Pirtovšek, dr. dentalne medicine s klinike Ustna medicina. »Pa ne le zaradi živega srebra, ki škoduje zdravju, ampak tudi zato, ker se ne obnašajo tako, kot se obnaša zob.«
Bele zalivke se namreč uspešneje prilagajajo spremembam v okolici ter se krčijo in širijo s spremembo temperature podobno kot zob. Zaradi te lastnosti opravljajo svojo nalogo bistveno bolje od amalgamskih zalivk. Je pa cena bele zalivke nekoliko višja.
Poleg tega amalgamske zalivke niso prilepljene na zob kot bele. Na hladu se bolj krčijo, pri čemer nastajajo špranje, na toplem pa bolj širijo, zato lahko povzročijo tudi poko v zobu.»
Pri belih zalivkah so bile težave predvsem na začetku njihove uporabe,« pojasnjuje zobozdravnik. »Skrčki so se lahko pojavili pri izdelavi in pri presvetljevanju z lučko, zato zalivka ni hermetično zapirala zoba in je tako celo pripomogla k prehitremu razvoju nove gnilobe. Zaradi slabših mehansko obstojnih lastnosti se je zalivka včasih krhala hitreje.« Danes so skrčki pri belih zalivkah skoraj zanemarljivi.
Novi beli kompozitni materiali so trdni, za telo bolj prijazni in ne povzročajo alergijskih reakcij, ki so bile nekoč pogost zaplet.
Zaradi teh začetnih težav z belimi zalivkami nekateri še vedno menijo, da so slabše od amalgamskih. Zobozdravnik Matej Pirtovšek odločno odgovarja: »Nikakor. So bistveno boljše, le da zahtevajo veliko več pozornosti in previdnosti pri izdelavi.«
Keramična zalivka – inlay ali onlay?
Za sanacijo s keramično zalivko se zobozdravnik odloči, ko je zaradi kariesa ali poškodb uničene več kot polovica grizne površine zoba.
Inlay keramični nadomestek se uporablja za menjavo grizne ploskve zoba. Ko pa je poškodovan večji del zoba, se uporabi onlay. Za večje poškodbe zoba sta ti metodi sanacije primernejši kot neposredna izdelava zalivk, saj zagotavljata večjo trdnost.
Težave z novo zalivko oz. plombo
Če se po namestitvi zalivke pojavita občutljivost in bolečina ter trajata več kot 14 dni, je treba čim prej nazaj k zobozdravniku. A najpogosteje se težave z zalivkami pokažejo šele po letih uporabe. Da bi se izognili nujnim sanacijam, zobozdravniki iščejo znake težav, še preden se te pokažejo z bolečino. Če je zalivka zlomljena ali napokana, če vidijo, da se pod njo nabira karies, če zalivka odstopi od zoba ali če njena poškodba povzroča zatikanje hrane, svetujejo, da se zamenja. Čakanje namreč ni smiselno.
Preventivne zalivke za otroke
Zaščito sicer zdravih zob priporočajo številni zobozdravniki. Brazde na zobnih ploskvah so namreč lahko zelo globoke in jih je zato težje očistiti. V takšnih primerih je površino zob koristno zaliti. Tako se bistveno zmanjša možnost kariesa. Zalivanje fisur priporočajo na stalnih zobeh, predvsem tistih, ki so najbolj na udaru, denimo šestic. Priporočljivo pa je tudi zalivanje mlečnih zob, ki so posebno občutljivi, a tudi zelo pomembni za zdravje stalnih zob, ki pridejo na njihovo mesto.