Kako pravilno prijavim škodo?

Katere ključne podatke potrebuje cenilec ob prijavi škode.

Obrazec. Zadnja stvar, s katero se želite ukvarjati, ko imate škodo doma. Želite si, da bi se ta mora čim prej končala. Ne pa, da morate primer podrobno opisovati, iskati davčno številko in preverjati veljavnost zavarovalne police. Toda brez tega vam zavarovalnica ne more povrniti nastalih stroškov. Lahko pa vam olajšamo izpolnjevanje obrazca za prijavo škodnega primera.

Izpolnjevanje obrazca

V naši cenilni službi smo preverili, kateri so ključni podatki, ki jih potrebujejo pri prijavi škode, ter kako boste hitro in enostavno izpolnili obrazec Prijava škodnega primera doma.

 

 

Pri izpolnjevanju prijave je ključno, da poskušate odgovoriti na vsa vprašanja na prvi strani obrazca. Druga stran je namenjena zavarovalnici.

 

Ključni podatki so tisti, brez katerih zavarovalnica sploh ne more začeti reševati škodnega zahtevka. To so predvsem podatki o zavarovancu oz. oškodovancih, kraj in čas nastanka škodnega dogodka ter vzroku škodnega dogodka.

 

Če teh podatkov ne boste v celoti navedli, vas bo zavarovalnica najprej pozvala k dopolnitvi prijave škodnega primera in bo pričela z reševanjem škodnega dogodka šele, ko bo prejela vse potrebne podatke.

 

Če boste izpustili katerega od drugih (manj) pomembnih podatkov, pa bo zavarovalnica manjkajoče podatke pridobila med reševanjem primera. 

 

V vsakem primeru pa pomanjkljivo izpolnjen obrazec za prijavo škode pomeni nekoliko daljše reševanje škodnega primera.

 

Davčna številka

Po imenu in priimku obrazec takoj zahteva davčno številko, kar mnoge zmoti. Se tudi vi sprašujete, zakaj jo zavarovalnica potrebuje?

 

Davčna številka je obvezen podatek, ker omogoča nedvoumno identifikacijo prejemnika zavarovalnine. Zagotovo si nihče ne želi, da bi zavarovalnino, ki mu pripada, zavarovalnica nakazala nekomu drugemu.

 

Če ponazorimo: nekdo se enkrat predstavi kot Tone, drugič kot Anton. Ženske s poroko menjajo ali dodajajo priimke. Oče in sin z enakim imenom in priimkom živita na istem naslovu. Lahko naredite tudi napako pri izpolnjevanju obrazcev, denimo manjka črka, strešica, nečitljivo napisano ime in še bi lahko naštevali.

 

Z davčno številko se ne more zgoditi, da bi zavarovalnino nakazali napačni osebi.

 

Kontaktni podatki

Naši cenilci pravijo, da na obrazcu pogosto manjkajo kontaktni podatki, kot sta elektronski naslov in telefonska številka. Če teh dveh podatkov nimajo, se reševanje škodnega primera lahko zavleče, ko se mora cenilec na stranko obrniti pisno po pošti.

 

Zato vsekakor zapišite vsaj enega, če ne oba od omenjenih podatkov.

 

Podatki o zavarovalni polici

Nadalje vas v obrazcu sprašujemo po podatkih o zavarovanju, po katerem je krita nastala škoda. Vse te podatke najdete na vrhu zavarovalne police, ki jo imate sklenjeno za vaš dom (paketno zavarovanje doma ali posamično zavarovanje). Tam boste našli številko police in trajanje ter območno enoto, kjer ste polico sklenili.

 

Če podatka o zavarovalni polici nimate, ker je bila denimo v požaru uničena tudi zavarovalna polica, bo zavarovalnica podatek o zavarovanju in obsegu kritij poiskala po svojih evidencah in to ne bo vplivalo na izplačilo zavarovalnine.

 

 

Opis škodnega dogodka

Pri škodnem dogodku je lahko prva težava že podatek, kdaj se je ta zgodil. Pogosto stranka ne napiše datuma škodnega primera, ker ga iz določenega razloga ne pozna. Lahko da se je škoda zgodila v času dopusta (neurje, vlom ipd.), stranka pa to ugotovi šele, ko se vrne domov, in ne more točno vedeti, kdaj točno je to bilo. 

 

Zavarovalnica ne more začeti reševati škodnega primera, dokler se ne ugotovi datum nastanka škode.

 

Če ne veste točno, kdaj se je škodni dogodek zgodil, napišite datum, ko ste ugotovili, da je do škodnega dogodka prišlo. Dopišite pa opombo, da ne gre za datum škodnega dogodka, temveč za datum, ko ste za škodo izvedeli.

 

Pri opisu dogodka v nekaj stavkih napišite ključne ugotovitve, kaj se je zgodilo. Če kakšno podrobnost pozabite napisati, ne skrbite, saj boste to lahko dopolnili naknadno. Je pa pomembno, da primer prijavite policiji, če je škoda nastala zaradi požara, eksplozije ali zlonamernega objestnega dejanja. Policija naredi zapisnik, ki ga morate priložiti ob prijavi škode.

 

V splošnih pogojih je navedeno, v katerih primerih je stranka dolžna škodni dogodek prijaviti policiji. Če stranka tega ne stori, zavarovalnica praviloma odkloni izplačilo zavarovalnine.

 

 

Ocena škode

Ne ustrašite se vprašanja, pri katerem morate oceniti strošek nastale škode. Tu gre samo za oceno, ki cenilni službi omogoča, da izbere najprimernejši način reševanja škodnega primera, na primer, kateri cenilec bo reševal vaš škodni primer, ali je treba opraviti ogled ali ne itd. Škode v višini nekaj 100 EUR se namreč rešuje popolnoma drugače od tistih, ki znašajo 1.000.000 EUR ali več.

 

Vaša začetna ocena višine škode nikakor ne vpliva na višino izplačila.

 

Če se bo v procesu reševanja škodnega primera izkazalo, da je bila prvotna ocena stranke prenizka, bo zavarovalnica izplačala zavarovalnino na podlagi dejansko ugotovljene škode in ne na podlagi prvotne ocene stranke.

 

Občutno pretiravanje pri oceni nastale škode cenilcu zgolj pove, da mora zaradi ugotavljanja dejanske višine škode zelo natančno preučiti vse okoliščine škodnega primera. Zavarovalnina pa bo prav tako izplačana na podlagi dejansko ugotovljene škode.

 

 

Zmanjšanje škode

Tukaj zapišite, kako ste poskrbeli in kaj ste storili za zmanjšanje škode. Morda ste pogasili začetni požar, da se ni razširil naprej? Ste umaknili predmete, da se niso poškodovali, ko ste opazili izliv vode?

 

 

Lastnik poškodovanih stvari

Zakaj zavarovalnica sprašuje, kdo je lastnik poškodovanih oziroma uničenih stvari? Vzemimo primer, da so vam vlomili v domačo hišo in ukradli službeni prenosni računalnik. V tem primeru je oškodovanec podjetje, ki je lastnik računalnika, in ne vi osebno. Zato vi takšne škode ne morete uveljavljati pri svoji zavarovalnici. Lahko pa takšno škodo uveljavlja podjetje, ki je lastnik računalnika, po svoji zavarovalni polici (če jo seveda ima).

 

Do podobnih zapletov pogosto prihaja tudi v najemniških stanovanjih, kjer je stanovanje lastnina najemodajalca, premičnine pa so lastnina najemnika.

 

 

Vinkulirana zavarovalna polica

Če je zavarovalna polica vinkulirana, ima pravico, da prejme zavarovalnino vinkulant in ne zavarovanec.

 

Če ste npr. kupili hišo z bančnim kreditom in hiša v celoti pogori, bo banka kot vinkulant običajno zahtevala, da se najprej poplača ves neodplačan kredit, preostalo zavarovalnino pa dobite vi kot zavarovanec.

 

Torej, če je polica vinkulirana, se zavarovalnica obrne na vinkulanta. Če ta izda odstopno izjavo, zavarovalnica lahko izplača zavarovalnino zavarovancu, sicer jo izplača vinkulantu.

 

 

Zavarovano po drugi polici

Zakaj mora zavarovalnica vedeti, če je poškodovana stvar zavarovana še pri kateri drugi zavarovalnici? Če vam je v celoti pogorela hiša, ki je bila iz zavarovana pri dveh zavarovalnicah, to ne pomeni, da vam bo vsaka zavarovalnica izplačala zavarovalnino za celotno hišo in boste tako prejeli zavarovalnino kar za dve hiši.

 

V zavarovalniško zakonodajo (tako v Sloveniji kot povsod drugod po svetu) je namreč vgrajena »varovalka«, ki ji v zavarovalniškem žargonu pravimo »prepoved obogatitve« in pravi, da zavarovanec v nobenem primeru ne more dobiti višje zavarovalnine, kot je znašala njegova dejanska škoda.

 

V takšnem primeru se zavarovalnici medsebojno dogovorita, katera izmed njiju bo prevzela reševanje škodnega primera z vami. Vi boste torej vse v zvezi s tem škodnim primerom urejali le z eno zavarovalnico. Zavarovalnici pa se medsebojno dogovorita, kako si bosta na koncu razdelili strošek zavarovanega primera.

 

Do dvojnega zavarovanja pogosto prihaja pri večstanovanjskih objektih, ki so zavarovani prek upravnika, lastniki stanovanj pa imajo še svoje police, ki se lahko delno prekrivajo z zavarovalno polico upravnika.

 

Če zavarovalnici zamolčite obstoj dvojnega zavarovanja, se to obravnava kot kaznivo dejanje zavarovalniške goljufije.

 

 

Povračilo DDV

Osnova za izračun izplačane zavarovalnine je vedno dejanska škoda, ki jo je zavarovanec utrpel. Če zavarovanec ne more uveljavljati povračila vstopnega DDV (navadno fizične osebe), bo zavarovalnica v izračunu zavarovalnine upoštevala tudi DDV.

 

Pri zavarovancih, ki lahko uveljavljajo povračilo vstopnega DDV (navadno pravne osebe), pa bo zavarovalnica pri izračunu zavarovalnine odštela DDV.

 

 

Kaj, ko oddate prijavo?

Začne se postopek reševanja primera. Zavarovalnica bo najprej vaš škodni primer vnesla v svoj informacijski sistem, preverila vaše zavarovalne police in določila osebo (cenilca), ki bo v imenu zavarovalnice reševala vaš škodni primer. Navadno se bo tako v nekaj dneh zavarovalnica (cenilec) obrnila na vas in vam dala nadaljnje napotke oziroma se bo z vami dogovorila, kako se bo škodni primer reševal.

 

Ključno je, da škodo čim prej prijavite in ohranite dokazila o obstoju in višini škodnega primera (poškodovani predmeti, fotografije, računi ipd.). Zelo priporočljivo je, da že pri prijavi priložite nekaj fotografij škode.

 

Cenilci priporočajo prijavo v aplikaciji Triglav Asistenca ali spletno prijavo. Oddate oziroma izpolnite pa jo lahko tudi v vam najbližji poslovalnici.

 

Če imate več vprašanj ob prijavi škode (ali je to sploh zavarovano, krito, kako prijaviti, itd.), priporočamo, da se obrnete na svojega zastopnika oziroma tisto osebo, ki je v imenu zavarovalnice z vami sklenila zavarovalno polico.

vzdrževanje doma, nepremičnine, varnost doma, požarna varnost, paketno zavarovanje DOM, zavarovanje premičnin, požarno zavarovanje, prijava škode, škodni primer
Preberite tudi