Igra z ognjem: 6 stvari, ki jih bom dovolila otrokom
Tina Deu razmišlja, kako otrokom dovoliti več tvegane igre.

Za hišo imamo drevo, ki ima ravno prav debele veje, da lahko otroci kot veverice lezejo nanj. Včasih splezajo tudi nekaj metrov visoko. Takrat bi jim najraje rekla, naj pridejo takoj dol. Ampak se ugriznem v jezik in pogledam stran. Le tako bodo sami ugotovili, kako varno splezati gor in se potem tudi vrniti na trdna tla. Tvegamo oboji.

Razlika je edino v tem, da otroci tveganje obožujejo. Če jim le že vnaprej ne pokvarimo veselja. Strokovnjaki pravijo, da bi jim morali dovoliti več tvegane igre. Precej več. O tem je napisanih veliko člankov, tudi zelo radikalnih. V enem sem na primer prebrala, da bi otroci morali:

 

1. Plezati na višino, ki v njih že vzbuja strah.

To najlažje uresničim tako, da jim dovolim plezati po drevesih. Pot navzgor je podobna poti življenja. Začneš na dnu, zastaviš si cilj. Pri tem moraš biti dovolj spreten, da premagaš ovire in da potem zmoreš še dol. Ko si na vrhu pa zmagoslavno uživaš v razgledu.

 

Moj sin je poleti pol časa preživel bingljajoč s fige in nam nabiral slastne sadeže, ki smo jih imeli vsako jutro za zajtrk.

 

2. Pri igri uporabljati tudi škarje, nože in drugo orodje, ki velja za nevarno.

Ko otrokom pod budnim očesom zaupam uporabo noža, se jim to zdi velika stvar. Seveda poskrbim za to, da ga znajo pravilno uporabljati. Avtomatično so bolj previdni. Pri treh fantih dobro vem, da so prepovedane stvari vedno bolj zanimive od dovoljenih.

 

Še vedno se spomnim, kako vesela sta bila starejša dva, ko smo jima, preden sta šla na taborjenje, kupili čisto prava noža. Imeli smo malo šolo ravnanja z nožem, potem pa sta šla. Nekateri starši so naju čudno gledali, nama se pa vse skupaj ni zdelo tako nevarno. Na taboru se potem res ni zgodilo nič nepredvidljivega. Le da imamo zdaj doma kup lokov in frač.

 

3. Se igrati tudi z ognjem in vodo.

Otroci (in tudi ljudje na splošno) s(m)o naravno navdušeni nad ognjem. Ta psihološki mehanizem smo razvili, ker je bil ogenj še do nedavnega vitalnega pomena za preživetje. Saj veste, kakšen je občutek, ko se zazreš v ogenj. Zakaj ga ne bi privoščili že otrokom?

 

Oktober je mesec požarne varnosti, zato bo to tudi odličen čas, da se skupaj z otroci pogovorimo o požarih in kako se v takem primeru pravilno ukrepa.

 

4. Se včasih stepsti.

Pri tem se otroci soočijo z lastno agresivnostjo. Če ne posegamo v njihova obračunavanja, se naučijo sami razreševati konflikte.

 

Naši se ves čas bockajo. Vseeno se redko zgodi, da kdo od njih pride k nama jokat. Pri otroških prepirih težko ugotoviš, kaj se je v resnici zgodilo. Naj se kar sami zmenijo.

 

5. Doživeti hitrost, ob kateri jim postane nelagodno.

Samo če občutiš, da si šel prehitro, boš šel naslednjič bolj počasi. Mišljeno tudi metaforično. Če otrokom kratimo svobodo gibanja, postanejo nerodni in nepredvidljivi.

 

Moji sinovi na smučanju radi vozijo smuk. Ko jih gledam, včasih kar malo zamižim. Je pa res, da so vedno boljši smučarji in me skrbi vedno manj.

 

Bolj kot ščitimo svoje otroke, v večji nevarnosti so.

 

6. Samostojno raziskovati okolico.

Otroci lahko šele takrat, ko so sami, zares prevzamejo odgovornost za svoja dejanja in posledice svojih odločitev.

 

Ne glede na vse previdnostne in varnostne ukrepe, ki jih sprejemamo starši, je življenje včasih nevarno. Največja nevarnost za naše otroke pa je, če jih hočemo pred njo za vsako ceno obvarovati.

 

Ko sem svojim trem sinovom razložila, kaj vse jim bom dovolila, so bili takoj za.

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

 

Želite prejemati takšne nasvete v vaš poštni nabiralnik? Prijavite se na naše e-novice posebej za mame:

 

družina, otroci, prosti čas, preventiva
Preberite tudi