Življenje ni film

Filmski svet si je v preteklem, pa tudi tem stoletju že večkrat privoščil zavarovalnice. Če pogledamo samo ameriško spletno stran s filmskimi kritikami IMDb.com, najdemo v njeni zbirki več kot 1700 filmov in TV-epizod, ki vključujejo ključno besedo zavarovanje. A filmska umetnost je vendarle le umetnost. Zato si lahko privošči kreativno svobodo, ki nekatere življenjske odločitve popači, oblikuje in interpretira po svoje. Celo življenjska zavarovanja.

Zato smo pogledali štiri filmske prevare, ki so plod človeške domišljije. Vsakemu od filmov smo dodali naše strokovno mnenje in pojasnila, zakaj v realnem življenju te prevare ne bi uspele.

1. Popoln umor v filmu Dvojno zavarovanje iz leta 1944

Dvojno zavarovanje je film o zavarovalniškem agentu Walterju, ki se pusti pregovoriti za sodelovanje v zavarovalniški goljufiji. Nekega dne obišče stranko zaradi nove avtomobilske zavarovalne police. Ko spozna strankino ženo, elegantno blondinko Phyllis, med njima preskoči ljubezenska iskrica. Phyllis Walterju zaupa, da je v zakonu nesrečna, zato mu predlaga, da bi se skupaj znebila njenega moža.

Medtem ko elegantna blondinka načrtuje umor, Walter razmišlja o dvakratnem znesku, ki naj bi ga zavarovalnica izplačala Phyllis v primeru smrti njenega soproga zaradi nenadne nesreče, in pripravi načrt, ki se zdi brez napake.

A čeprav soproga najdejo mrtvega na železniških tirih in policija dogodek razglasi za nesrečo, zaljubljenca vseeno razkrijejo, saj zavarovalniški kolegi hitro ugotovijo, da je šlo za umor.

Strokovna razlaga: Izraz »double indemnity« se nanaša na klavzulo v nekaterih policah življenjskega ali nezgodnega zavarovanja. Ta podvoji izplačilo zavarovalne vsote, če pride do smrti kot posledice nesreče. Ali Zavarovalnica Triglav pozna podvojeno zavarovalno vsoto in na kakšne primere se ta nanaša?

Življenjsko zavarovanje za primer smrti nima klavzule o podvojeni zavarovalni vsoti, kadar je smrt posledica nezgode. Nasprotno, pri tem zavarovanju velja, da se v prvih šestih mesecih po sklenitvi izplača polovična zavarovalna vsota, razen v posebnih primerih, med katerimi je tudi smrt zaradi nezgode. 

Glede na filmsko zgodbo lahko sklepamo, da je bilo zavarovanje za moža že sklenjeno in je bila gospa Phyllis upravičenka do izplačila v primeru moževe smrti. A ker so zavarovalniški kolegi ugotovili, da je namerno povzročila smrt svojega moža, ji zavarovalnine niso izplačali.

2. Načrtovanje umora v filmu Poštar vedno zvoni dvakrat (The Postman Always Rings Twice) iz leta 1981

Frank Chambers je potepuh, ki se zaposli v obcestnem lokalu v Kaliforniji. Tam spozna Coro, mlado in privlačno ženo ostarelega lastnika lokala. Frank in Cora se zapleteta v strastno razmerje in kmalu začneta načrtovati, kako bi se znebila Corinega moža. Nekaj dni pred umorom Cora spremeni njegovo zavarovalno polico in poviša zavarovalno vsoto, ki bi jo prejela v primeru moževe smrti. Čeprav kasneje na sodišču s Frankom nista obtožena umora, zavarovalnine ne prejmeta, odvetnikom pa uspe morilca naščuvati drugega proti drugemu.

Strokovna razlaga: Kdo lahko zahteva spremembo zavarovalne police in ali le-ta lahko velja od danes do jutri?

Spremembe police so možne, a jih v času trajanja zavarovanja lahko zahteva zgolj zavarovalec, torej nosilec police, ne pa upravičenec, kot je bil primer v filmu. Za vse spremembe (na primer sprememba upravičenca za primer smrti ali povišanje zavarovalne vsote) je nujno soglasje zavarovane osebe. Sprememba brez vednosti zavarovane osebe, kot je prikazano v filmu, torej sploh ni mogoča.

Sicer pa drži, da zavarovalec ob soglasju zavarovane osebe, če to ni ista oseba, lahko zahteva povečanje zavarovalne vsote v primeru rojstva otroka, poroke oziroma nastanka zunajzakonske skupnosti, najema kredita za nakup nepremičnine, napredovanja v službi ali ob pridobitvi višje izobrazbe. V teh primerih ni treba ugotavljati zdravstvenega stanja zavarovane osebe.

Povečanje se lahko zahteva tudi v drugih primerih in brez omejitve višine povečanja, vendar je to mogoče le z ugotavljanjem zdravstvenega stanja zavarovane osebe.

Spremembe navadno veljajo s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, tako da sprememba od danes do jutri v zavarovalništvu ni praksa.

Če bi bil umor naročen in bi zavarovalca (lastnika lokala) prisilili v spremembo police, tako da bi se povečala zavarovalna vsota, se zopet srečamo s težavo zaradi spremembe od danes do jutri, ki ni mogoča.

3. Nova identiteta v filmu Pravica do umora (Double Jeopardy) iz leta 1999

Libby ima vse: čednega in premožnega soproga Nicka, ki ga nadvse ljubi, sina Mattyja, ki ga obožuje, čudovit dom blizu Seattla in krasne prijatelje. A njeno idilično življenje se hipoma spremeni v moro, ko Nick na jadrnici skrivnostno izgine s krova, Libby pa obsodijo njegovega umora.

Njena dobra prijateljica Angela jo sprva obiskuje v zaporu z njenim sinom Mattyjem, kasneje pa so obiski čedalje redkejši. Libby v zaporu z grozo odkrije, da je njen mož uprizoril lastni umor in prevzel novo identiteto. Hkrati ugotovi, da je njen sin edini upravičenec Nickove zavarovalne police, ker ona, obsojena umora, po zakonu ne more prejeti izplačila iz življenjskega zavarovanja za osebo, ki jo je umorila. Tako je denar prejel sin oziroma mož z novo identiteto.

Strokovna razlaga: Ali je z lastnim navideznim umorom mogoče dobiti denar od zavarovalnice?

Če oseba, ki je upravičenec po polici, torej v tem primeru Libby, namerno povzroči smrt zavarovane osebe, ji zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote. Dedič – Libbyjin sin – prav tako ne bi prejel celotne zavarovalne vsote, ampak le matematično rezervacijo, ki je izredno nizka v primerjavi z zavarovalno vsoto, a še to le pod pogojem, da bi bila premija plačana najmanj za tri leta.

Ali lahko zavarovalnica od prejemnikov izplačila zahteva vrnitev denarja, če kasneje ugotovi, da oseba ni umrla?

Če je oseba pogrešana in trupla ne najdejo, je v skladu z Zakonom o nepravdnem postopku razglašena za mrtvo šele po določenem obdobju, in sicer, če o njej ni nobenega poročila v zadnjih petih letih.

Osebe, ki so izginile pri potopu ladje, prometni oziroma letalski nesreči, požaru, povodnji, potresu ali v kakšni drugi smrtni nevarnosti, razglasijo za mrtve po šestih mesecih.

Če Libbyjinega moža ne bi našli v šestih mesecih in žena ne bi bila več osumljenka za umor, bi ji izplačali zavarovalno vsoto za primer smrti.

Če bi zavarovalno vsoto v dobri veri izplačali in bi se kasneje izkazalo, da je zavarovana oseba še živa in je upravičenec tako protipravno obogatel, bi terjali vračilo neupravičeno pridobljenega zneska.

4. Napaka pri izplačilu zavarovalnine v filmu Naključne bogatašinje (Wild Oats) iz leta 2007

Življenje ovdovele in upokojene učiteljice zgodovine Eve se korenito spremeni, ko po pomoti namesto 50 tisoč dolarjev zavarovalne vsote iz življenjskega zavarovanja od zavarovalnice dobi ček za pet milijonov dolarjev.

Strokovna razlaga: Ali se zavarovalnica lahko zmoti pri izplačilu življenjskega zavarovanja?

V zavarovalnici so vzpostavljene kontrole, ki preprečujejo izplačilo napačnega zneska zavarovalnine, zato je malo verjetno, da bi prišlo do takšne napake.

Če bi bilo izplačilo neupravičeno, bi zavarovalnica zagotovo zahtevala njegovo vračilo.

Če stranka denarja ne bi vrnila, bi protipravno pridobljeno premoženje izterjali po sodni poti.

Navedeni filmi so dokaz, kako razburljive scenarije je zmožna skreirati človeška domišljija. Zato se ob njih zabavamo in jih gledamo v prostem času. Nikakor pa jih ne smemo razumeti kot preslikavo realnosti. Zgornji primeri kažejo, da se tudi o zavarovanjih, še posebej življenjskih, ni pametno učiti iz filmov, ampak se o njih raje pozanimajte pri izkušenih strokovnjakih.