Kaj zares potrebujete?

Spoznajte svoje potrebe, da lahko primerno ukrepate.

Potrebujete zaposlitev ali si jo želite? Kaj pa nov pulover, ga res potrebujete ali si ga želite? Vsaka želja še ni potreba, vse potrebe pa niso enako pomembne. Vaša potreba tudi ni enaka potrebi vašega prijatelja. Pomagamo vam, da prepoznate svoje specifične potrebe v vseh situacijah in obdobjih življenja.

potréba -e ž (ẹ̑) 1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega a) kar je potrebno za življenje, delo.

 

Tako je potreba pojasnjena v SSKJ.

 

»Potrebe so manko, so nekaj, kar mora posameznik zadovoljiti, da preživi. Želje pa se navezujejo na nekaj, kar bi posameznik želel imeti, vendar ni nujno za njegovo preživetje,« razliko pojasnjuje francoski psihoanalitik Jacques-Alain Miller.

 

Iz te razlage bi lahko sklepali, da zaposlitev potrebujete, nov pulover pa si želite. Po psihološki teoriji hierarhije potreb, ki jo je že leta 1943 predstavil ameriški psiholog Abraham Maslow, je potreba po zaposlitvi oziroma rednem prihodku le eden od primerov potrebe po varnosti. To je Maslow uvrstil takoj za osnovnimi fiziološkimi potrebami po hrani, vodi, kisiku, počitku, gibanju ipd.

 

Se počutite varne?

Na kaj pravzaprav najprej pomislite, ko vas nekdo vpraša, kdaj se počutite varne? Kako bi opisali občutek varnosti? Imate na večernih sprehodih kdaj občutek, kot da ste opazovani, in se obračate čez ramo, iščoč nevarnost? Morda po prihodu domov nezavedno trikrat zaklenete vhodna vrata?

 

Srečo imamo, da živimo v 11. najvarnejši državi sveta, kot poroča Inštitut za gospodarstvo in mir (IEP) v poročilu Globalni mirovni indeks 2018, zato je možnosti, da se uresničijo najslabši scenariji, manj.

 

A potreba po varnosti ima več obrazov. Ne gre vselej za to, da bi se nevarnosti povsem izognili, temveč za to, da vsak od nas v življenju potrebuje občutek stabilnosti in notranje pomirjenosti, ki omogoča čim bolj nemoteno delovanje v družbi.

 

To pa je v današnjem času vse težje, saj hitre spremembe prinašajo nepredvidljivost, kar v nas vzbuja negotovost. Potrebe po varnosti se spreminjajo s kompleksnostjo in razvojem družbe – ste denimo pred dvema desetletjema razmišljali o varnosti na spletu ali o hekerskih napadih? Potreba po varnosti je danes, čeprav se nas večina vsakodnevno ne bojuje za golo preživetje, morda večja, kot je bila kadar koli prej.

 

Pri prizadevanjih, da bi jo zadovoljili, vam lahko pomagajo tudi zavarovalnice. Maslow bi se strinjal, da šele po tem, ko si zagotovimo finančno varnost, lahko namenjamo denar tudi za druge stvari, kot so potovanja, donacije in podobno.

 

Vas zanima več o potrebah starodavnih civilizacij in kako so si tedaj pomagali, da so se zavarovali? Preberite v okvirju na koncu članka.

 

Kaj in zakaj zavarovati?

A če je kompleksno pojasniti že to, kaj vsakemu posamezniku pomeni varnost, je ravno tako težko odgovoriti, katera zavarovanja v množici različnih zavarovanj resnično potrebujete. Da bi našli odgovor na to vprašanje, morate zelo dobro poznati svoje potrebe; vedeti morate, kaj in zakaj želite zavarovati. Dobro premislite, katere stvari v življenju vam pomenijo največ.

 

Če vas zaboli vsaka praska na avtomobilu, boste verjetno želeli imeti polno kasko zavarovanje. Če imate novo kolo, na katerem preživite veliko časa, a vas je strah, da vam ga bodo tako kot prejšnje ukradli iz garaže, je morda za vas primerno kasko zavarovanje kolesa.

 

Pomembno je pogledati tudi nekoliko dlje od vsakdanjih situacij in prepoznati še druge (finančne) potrebe. Ste se že vprašali: Ali bo moja pokojnina iz obveznega zavarovanja dovolj? Bo moja družina finančno preskrbljena, če umrem? Ali bom lahko pokril svoje finančne obveznosti, če postanem invalid in bo moja invalidska pokojnina bistveno nižja od trenutnih prejemkov? Bom otrokom lahko plačal šolanje? Jim bom lahko pomagal kupiti prvo stanovanje? Odgovori na ta vprašanja vam bodo dali jasnejšo sliko o tem, kakšne so vaše potrebe in katera zavarovanja so za vas najprimernejša.

 

Kako se boste odločili, je seveda odvisno od mnogih dejavnikov: od tega, kako veliko družino imate, s kolikšnim finančnim in drugim premoženjem razpolagate, kakšno je vaše zdravstveno stanje, do tega, v katerem življenjskem obdobju ste trenutno.

 

Kako vam pomagamo prepoznati, kaj zares potrebujete?

Ključno svetovalno vlogo pri tem, katero zavarovanje glede na svoje potrebe zares potrebujete, igramo zavarovalnice oziroma naši zavarovalni zastopniki. Ker zelo dobro poznajo ponudbo zavarovanj, lahko poiščejo najboljšo rešitev za vas.

 

Pripomoček, s katerim si pri tem pomagajo na terenu, je tudi poseben vprašalnik, ki sprašuje po vaših potrebah. Morda ste se z njim ob srečanju z zastopnikom že seznanili. Če se še niste, Tadej Gerič, zavarovalni zastopnik v Zavarovalnici Triglav, pojasnjuje, zakaj ga je smiselno uporabiti. Ali ga boste izpolnili ali ne, se lahko odločite sami: »Vprašalnik, ki ga zahteva EU, je nekaj novega, za nas in naše stranke pa prinaša veliko dobrega. Strankam namreč omogoča, da se seznanijo s svojimi potrebami, tako preteklimi kot tudi prihodnjimi, saj se te skozi čas spreminjajo.«

 

»Ob pogovoru s stranko nam vprašalnik omogoča, da izčrpno prepoznamo vse potrebe in želje, ki so podlaga za sklenitev zavarovanja,« prednosti vprašalnika predstavlja Tadej.

 

Iz izkušenj pove, da so stranke z vprašalnikom zadovoljne, saj jim omogoča poglobljen razmislek o možnostih zavarovanj. Pri celotnem procesu vidi zgolj eno pomanjkljivost – podaljšan čas za sklenitev zavarovanja. »To pa je zanemarljivo, če stranki tako omogočimo kvalitetnejše sodelovanje in izbiro primernejšega zavarovanja,« koristnost vprašalnika potrjuje Tadej.

 

Pri iskanju najprimernejše rešitve torej zastopniki izhajajo iz vaših potreb, ki jih razberejo ob pomoči izkušenj in vaših odgovorov na nekaj ključnih vprašanj. Po Tadejevih izkušnjah so potrebe strank zelo različne, odvisne pa so od področja, na katerem živijo, od značilnosti regije in osebnih preferenc.

 

Katera zavarovanja je torej smiselno skleniti?

Če upoštevamo le tista zavarovanja, ki morda terjajo več premisleka o prihodnosti in finančni varnosti vas in vaših bližnjih, enostavnega ali enoznačnega odgovora seveda ni. Tadej pri tem na terenu ugotavlja: »Največ povpraševanja je po Življenjskem zavarovanju za primer smrti in Življenjskem zavarovanju z varčevanjem

 

A vse se začne in konča pri potrebah posameznikov. Nekdo, ki nima otrok, partnerja ali drugih odvisnih družinskih članov, pa tudi ne finančnih dolgov, življenjskega zavarovanja ne potrebuje. Vsi, ki imajo družine, pa lahko z življenjskim zavarovanjem za primer smrti odpravijo tveganje finančne negotovosti družine v primeru svoje smrti.

 

Nihče ne bi smel pozabiti niti tega, da je veliko finančno breme za družino tudi, če posameznik postane invalid in se njegovi dohodki, zdaj invalidska pokojnina, bistveno znižajo. Finančni primanjkljaj lahko nadomesti izplačilo iz Življenjskega zavarovanja za delovno nezmožnost.

 

Vsak bi se moral tudi zavedati, da je treba pomisliti na varčevanje za dodatno pokojnino. Nekateri pa želijo varčevati še za druge cilje v prihodnosti, kot so razni nakupi ali investicije.

 

S testom preverite, kako razmišljate o finančni varnosti svojih bližnjih, če bi se vam zgodilo najhujše, o varčevanju za pokojnino in pomembne življenjske cilje. Hkrati boste dobili tudi nasvet, katero zavarovanje bi bilo najprimernejše za vas.

 

Ne glede na vrsto zavarovanja se zavedamo, da je za vas bistveno, da zavarovanje ustreza vašim potrebam, vam zagotavlja večjo varnost, predvsem pa manj skrbi na življenjski poti.

 

Kakšne so bile potrebe naših prednikov po zavarovanjih?

Začetne oblike zavarovalništva segajo v starodavne civilizacije. V Babilonu je kralj Hamurabi v svoj zakonik zapisal, da dolžniku ni treba vrniti celotnega dolga, če ga je prizadela osebna ali naravna katastrofa. V starodavnem Rimu so neke vrste zavarovanj s svojimi posojilodajalci sklepali trgovci. Na Rodosu so se ladjarji v drugem stoletju pred našim štetjem združili v rizično skupnost. Če je ladjar med potovanjem izgubil 50 amfor olivnega olja, so škodo sorazmerno utrpeli vsi udeleženci. Pomorci so v skupnosti našli varnost.

 

Prvo zavarovalno pogodbo so po najnovejših zgodovinskih dognanjih podpisali v Pisi leta 1343, nekaj desetletij pred dokončanjem gradnje danes ikonskega poševnega stolpa. Kapitanom in vlagateljem v pomorske odprave, ki bi v primeru napada piratov ali brodoloma ostali brez vsega, je zagotavljala varnost in igrala ključno vlogo pri razvoju trgovine. Na kopnem so medtem vlogo zavarovalničarjev prevzemali cehi, ki so mojstrom obrti povračali stroške ob tedaj precej pogostih požarih in boleznih, medtem ko so ob mojstrovi smrti poskrbeli za njegove potomce.

 

Razvoj znanosti v 17., 18. in 19. stoletju je postavil temelje za pripravo znanstvenih osnov in matematičnih orodij. Za zavarovalno analizo so pomembni predvsem Edmund Halley s tablicami smrtnosti, Jakob Bernoulli z zakonom velikih števil, Gottfried Wilhelm Leibniz z diferencialnim in integralnim računom, pa tudi vsi znanstveniki, ki so utemeljili verjetnostni račun.

 

Nastajati so začele prve zavarovalnice, najstarejša je bila ustanovljena leta 1668 v Parizu. Večina zavarovalnic je bila ustanovljenih predvsem zaradi katastrofalnih škod: požara v Londonu leta 1666 in Hamburgu leta 1842. V 18. stoletju naletimo tudi na prva osebna zavarovanja.

 

Leta 1861, pred nekaj več kot 150 leti, je skupina poslovnežev v Londonu začela prodajati prve zavarovalne police za kritje izgub ob požarih. S tem se je rodilo moderno zavarovalništvo, ki temelji na pobiranju premij, ocenjevanju tveganj in izplačevanju škod. In ki ljudem omogoča, da se učinkovito zavarujejo pred vrsto različnih tveganj oziroma zadovoljijo svoje specifične potrebe.

Naložbenik, družina, osebne finance, življenjsko zavarovanje, sklepanje zavarovanj, avtomobilsko zavarovanje
Preberite tudi