Pet naložb za varnejšo finančno prihodnost

Kako varčevati?

Oblik naložb, ki vam omogočajo varčevanje, je mnogo. Razlikujejo se glede na želene cilje, donosnost, način in dobo vlaganja ter stopnjo tveganja, ki jo prinašajo. Kako torej vedeti, katera naložba je najprimernejša za vas?

 

Vas zanima investicija v prihodnost, ki bo hkrati tudi del vašega kulturnega kapitala in bo visela na steni vaše dnevne sobe? Morda razmišljate, kako bi razpršili svoje prihranke in tako zmanjšali tveganje? Ali ste bolj drzen tip vlagatelja in ste pripravljeni na večja tveganja?

 

Predstavljamo pet tipov naložb s strokovnimi pojasnili, kako izbrati pravo naložbo za vaše cilje.

 

1. Naložba v nepremičnino

Ena od naložb, če imate že rešeno stanovanjsko vprašanje in večja presežna sredstva, je nakup nepremičnine. Zanj je smotrno imeti vsaj od 30 do 40 % lastnih sredstev.

 

Izogibajte se investiranju v nepremičnino z večjo zadolžitvijo, saj se s tem po nepotrebnem izpostavljate tveganju.

 

 

Namen: varčevanje za starost

Naložbe v nepremičnine so dolgoročne. Njihova prodaja po primerni ceni lahko traja tudi dalj časa, kar pomeni, da so nepremičnine že v osnovi manj likvidne.

 

Z oddajanjem nepremičnine si lahko zagotovite redno rento, zato je tovrstna oblika naložbe primerna za varčevanje za starost. Na daljši rok pa je donosneje kupiti manjše stanovanje, četudi je cena na kvadratni meter višja.

 

Kdaj je pravi čas za nakup?

Najpomembnejši vidik tovrstne investicije je izbira pravega časa za nakup nepremičnine. Ta je odvisen od dogajanja na trgu, ki je tesno povezano z gospodarskimi okoliščinami v državi. Ob tem sta pomembni še izbira lokacije, ki vpliva tudi na kasnejšo privlačnost nepremičnine za oddajanje, in seveda primerna cena, da nepremičnine ne preplačamo.

 

Ob spremljanju razmer na nepremičninskem trgu v Sloveniji in tujini lahko vidimo, da se večji cenovni premiki zgodijo v obdobju nekaj let. Spomnimo, kako so cene nepremičnin najbolj naraščale ob veliki gospodarski rasti in majhni brezposelnosti pred recesijo v letih 2007 in 2008, podobno kot se je dogajalo v letih 2017 in 2018. Medtem ko cene nepremičnin pred recesijo rastejo, pa so padci cen nepremičnin značilni za obdobje krize.

 

Ob tem ne pozabite, da je pred nakupom nepremičnine dobro preveriti tudi ustreznost dokumentacije, morda spremembe zazidalnih načrtov širšega območja in naravo odnosov s sosedi.

 

Prednosti in slabosti naložbe

Med prednostmi tovrstne naložbe sta njen donos, če ste nepremičnino kupili po dobri ceni, in ohranitev kapitala. A kot vse v življenju ima tudi ta naložba svoje slabosti, med katerimi so:

• slaba likvidnost,
• visoki stroški vzdrževanja,
• potencialna nizka donosnost, če ste nepremičnino drago plačali,
• morebitne težave z najemniki.

 

Tveganja

Če razmišljate o tej obliki investicije, upoštevajte tudi vsa tveganja, ki jo lahko spremljajo:

• zmanjšanje najemnine, na kar vplivajo različni dejavniki (kriza, povečanje gradenj, neredno plačevanje najemnikov …),
• povečanje davkov,
• povečane potrebe po vlaganju v nepremičnino,
• ob kreditu pa možnost povečanja obrokov, ki bi lahko ogrozilo odplačevanje oziroma povečalo stroške.

 

Pripravite izračune za vse potencialne neugodne scenarije. Nepremičnine so le nekoliko manj tvegana naložba kot svetovne delnice, vendar dojemanje tveganja ni pri obojih enako, ker se z nepremičninami trguje veliko manj.

 

2. Naložba v umetnost

V Sloveniji vlaganje v umetniška dela kot naložbo ni zelo razširjeno, saj v umetnost investirajo predvsem zbiratelji, šele nato investitorji.

 

Sicer umetnost velja za dolgoročno investicijo, v katero je priporočljivo vložiti le manjši del svojega naložbenega portfelja in tako razpršiti tveganje. Tovrstne naložbe prinašajo različno visoke donose, v nekaterih primerih pa celo izgubo (če cena umetniškega dela ne narašča ali v obdobjih recesije).

 

Če se odločite za nakup umetniških del najprestižnejših slovenskih umetnikov, na primer Gabrijela Stupice, Zorana Mušiča, Marija Preglja, pričakujte visok začetni strošek. V ponudbi Galerije in dražbene hiše SLOART – Galerije Y je trenutno med najdražjimi deli olje na platnu Brez naslova avtorja Marija Preglja iz leta 1948, ki stane 16.000 evrov.

 

 

Namen: varčevanje za otroke

Umetnine so lahko naložba za vašo pokojnino ali naložba, ki jo želite prenesti na svoje potomce.

 

Kdaj je pravi čas za nakup?

Ker so cene umetniških del še vedno relativno nizke, je sedaj primeren čas za nakup umetnine. V Galeriji in dražbeni hiši SLOART opažajo porast prodaje v Sloveniji, zaradi česar lahko pričakujete, da se bodo cene umetnin zvišale.

 

A cene vrhunskih umetniških del najbolj priznanih slovenskih likovnih umetnikov, na primer Groharja, Kobilce, Mušiča in drugih, se trenutno še ne višajo in so najbolj stabilne. Zato je nakup umetniških del teh avtorjev dobra naložba, saj je manjša verjetnost, da bo njihova vrednost občutno padla.

 

Pred ekonomsko krizo leta 2008 so bile cene del slovenskih impresionistov (Grohar, Jakopič, Jama, Sternen) in nekaterih drugih avtorjev občutno višje, vendar so se zdaj ustalile in počasi spet rastejo.

 

Pri nakupu umetniškega dela imate dve možnosti:

• nakup prvorazredne umetnine prestižnega avtorja, ki ima višjo, a stabilno ceno ali
• naložbo v perspektivne umetnike mlajše in srednje generacije (Sašo Vrabič, Arjan Pregl, Tina Dobrajc …), ki je sicer bolj tvegana, a dolgoročno lahko prinese višje donose.

 

Pri nakupu umetnine ne smete pozabiti na pomembna koraka: preveriti morate avtentičnost in ohranjenost umetniškega dela. Ko je to v vaši lasti, pa morate posebno pozornost nameniti njegovemu vzdrževanju.

 

Prednosti in slabosti naložbe

Vlaganje v umetnost spremlja bogat kulturni kapital: ohranjanje slovenske likovne umetnosti, skrb za dediščino, estetski užitek, prispevanje h kakovosti bivanja in podpiranje ustvarjalcev.

 

• Med slabostmi tovrstne investicije pa so:
• nelikvidnost slovenskega umetniškega trga, ki še vedno deluje predvsem na lokalni ravni, zato je majhen in omejen,
• izpostavljenost umetnin morebitni kraji, zato je pomembno, da jih skrbno dokumentirate in kopijo dokumentacije shranite še na drugem mestu,
• če je umetniško delo izjemno vredno, ga je priporočljivo zavarovati,
• ob varovanju umetnine je treba poskrbeti tudi za njeno primerno hrambo, ki je v skladu s kulturnovarstvenimi predpisi za varovanje kulturne dediščine, na primer za primerno vlago, svetlobo in temperaturo v prostoru.

 

Tveganja

Največje tveganje pri tej obliki naložbe je likvidnost. Druga tveganja so še:

• prodaja del lahko traja več mesecev ali celo let,
• nakup umetnin mladih in neznanih avtorjev, ki se pozneje ne uveljavijo, zato cena njihovih umetniških del ne naraste,
• če umetnik konča svojo umetniško kariero, je velika verjetnost, da bo cena njegovih del padla.

 

Kdaj je pravi čas za prodajo?

Umetnino prodajte, ko ste v to primorani zaradi življenjske situacije ali ko umetnina ne služi več svojemu namenu, na primer ne ustreza več vaši umetniški zbirki, ciljem ali željam. Prodate jo lahko tudi zaradi nakupa drugega, boljšega umetniškega dela ali ob preurejanju prostorov in selitvi.

 

3. Naložba v zlato

Če imate presežna sredstva in želite razpršiti svoje naložbe, da bi zmanjšali tveganje, je zlato prava izbira za vas. A v to obliko naložbe je smiselno vložiti le manjši del prihrankov (5–10 %), saj zlato ne prinaša nobenega donosa (kot so obresti, dividende) in je zgolj percipirano kot hranilec vrednosti.

 

Prav zaradi tega zlato ni primerna naložba za vse tiste, ki nimate privarčevanih sredstev ali bi le-ta potrebovali na krajši rok.

 

Kot pri vsaki naložbi, ki prinaša večje tveganje, je priporočljivo, da tudi v zlato vlagate na dolg rok, ob večjih rasteh pa iz naložbe izstopite.

 

 

Namen: razpršitev naložb za zmanjšanje tveganja

Naložba v zlato je primerna izključno za razpršitev prihrankov, za druge namene je manj ustrezna. Če pogledamo zadnjih sto let, je bila na splošno med manj donosnimi naložbami v primerjavi z delnicami z razvitih trgov, pa tudi v primerjavi z obveznicami ali skladi.

 

Kdaj je čas za investicijo?

Zlato se je, potem ko so leta 1971 odpravili zlati standard, sistem, po katerem je bil denar v obtoku vezan na količino zlata, gibalo ugodno, ko je bila inflacija visoka ali ko so bila tveganja na finančnih trgih zelo velika, kot je bilo na primer leta 2009, ko je bilo omajano zaupanje v ameriški dolar.

 

To pomeni, da se vrednost zlata ugodno giblje ob inflaciji. Vendar pa v tem trenutku ni mogoče razbrati prisotnosti tovrstnih sistemskih tveganj.

 

Na vrednost zlata pomembno vpliva svetovno gospodarstvo, deloma pa tudi zaupanje v stabilnost ameriškega dolarja, ki predstavlja alternativo zlatu. Ameriški dolar je svetovna valuta, v kateri centralne banke najpogosteje varčujejo. V njihovih bilancah ima 62-odstoten delež, medtem ko ima evro 20-odstoten delež. V povprečju imajo svetovne centralne banke 10 % premoženja v zlatu, v času krize leta 2009 pa je ta vrednost narasla na 15 %.

 

V obdobju velike krize leta 2009 je bilo ameriško gospodarstvo izpostavljeno velikim tveganjem, kar je povzročilo tudi padec vrednosti dolarja. Ko se je gospodarska situacija v ZDA zopet okrepila, je dolar začel pridobivati vrednost, zlato pa jo je izgubljalo.

 

Ob naložbi v zlato zato pozorno spremljajte dogajanje na trgu, sploh za dolgoročno doseganje pozitivnega donosa. Pretekla gibanja zlata so sicer lahko dober napovednik za prihodnost, a ker zlato ne prinaša donosa – ne izplačujejo se dividende ali obrestni kuponi –, je njegovo gibanje veliko težje napovedati, kot je to mogoče na primer pri svetovnih delnicah.

 

V nasprotju z delnicami, ki so na daljši rok obetajoče narasle, pa je veliko manj zrasla vrednost zlata. Zato sta pri tej obliki naložbe bistvena previdnost in vlaganje na daljši rok, in sicer za več kot pet let.

 

Prav zaradi tega so svetovne delnice naložba, ki je ob upoštevanju tveganj dolgoročno najdonosnejša. V povprečju prinese letno 9,8-odstoten donos. Dolgoročno zlato pa sodi med manj donosne naložbe.

 

Prednosti in slabosti naložbe

Kot vsaka naložba ima tudi ta prednosti in slabosti. Prednost zlata je, da v kriznih obdobjih pridobiva vrednost in ga lahko unovčite povsod po svetu.

 

Njegove slabosti pa so:

• stroški hrambe (v bančnem sefu), ki so odvisni od investirane vsote, ob nakupu manjših količin zlata pa so odstotkovno lahko zelo visoki,
• višji stroški pri nakupu in prodaji, kar velja predvsem za manjše vrednosti, pri večjih količinah pa stroški dosežejo 5 %,
• večje tveganje za tatvine,
• ne zagotavlja donosa.

 

Tveganja

Glede na preteklo dogajanje je naložba v zlato dolgoročno lahko precej tvegana, čeprav je zaradi manjših nihanj v zadnjem obdobju tveganje na krajši rok (od enega do treh let) manjše.

Pri vlaganju v zlato je priporočljivo, da pozorno spremljate dogajanja na trgu, sploh če želite dolgoročno doseči pozitiven donos.

 

Za primerjavo: zlato je v evrih od leta 2012 do danes izkazalo izgubo v višini 4 %, medtem ko so imele svetovne delnice 132 % donosa.

 

4. Naložba v kriptovalute

Kriptovalute veljajo za izjemno špekulativno naložbo, ker v nasprotju z delnicami pri kriptovalutah v ozadju ni nobenega podjetja s trdnim modelom poslovanja, konkretnimi prihodki in ustvarjenim dobičkom (banke).

 

Če ste investitor, ki rad veliko tvega, in ste pripravljeni prevzeti tveganje, da lahko izgubite celoten vložek v investicijo, je ta naložba primerna za vas. Kljub temu je priporočljivo, da v kriptovalute vložite zgolj manjši delež svojih prihrankov (manj od 5 %).

 

 

Namen: drzna investicija

Če je vaš naložbeni cilj varčevanje za starost ali izobraževanje otrok, potem kripotvalute niso primerna naložba. Zakaj? Ker je prav mogoče, da sredstev, ko jih boste potrebovali, ne bo več. V kriptovalute morate vlagati z upoštevanjem tveganja, da lahko izgubite celotno investicijo.

 

Kdaj je čas za nakup?

Pri delnicah je pravi čas za nakup ob padcih tečajev na borzah, kar pa ne moremo trditi za kriptovalute, saj je velika verjetnost, da jih bo šla večina na smetišče zgodovine. Zato ni pravega časa za nakup večine kriptokovancev, čeprav so njihove vrednosti sedaj krepko padle.

 

Dogajanje na kriptotrgih je bilo v zadnjih dveh letih zelo dinamično, a nobena digitalna valuta še nima dovolj trdnega modela poslovanja, ki bi na dolg rok upravičeval njen obstoj. Kriptovalut je zelo veliko, na koncu pa bo po vsej verjetnosti ostala le redkokatera.

 

Težko je napovedati, kaj se bo dolgoročno dogajalo na področju kriptovalut, predvidimo pa lahko velika nihanja in propad mnogih kriptokovancev.

 

Če kljub slabim napovedim želite vložiti sredstva v to obliko naložbe, jih razpršite med različne kriptokovance in vlagajte postopoma.

 

Kriptovalute je smiselno prodati, ko dosežete zadano raven vrednosti oziroma če posamezna valuta postane dejansko plačilno sredstvo.

 

Prednosti in slabosti

Če se bo katera izmed kriptovalut prelevila v pravo digitalno valuto in dosegla veliko rast, bo to prednost vlaganja v to naložbo. Slabost pa je zelo veliko tveganje.

 

Največjemu porastu kriptovalut smo bila priča leta 2017, ko je na tem področju vladala velika evforija in je bilo povpraševanje ogromno. Kriptovalute so bile tako v nekem obdobju vredne skoraj tretjino izdanih ameriških dolarjev. Pretirani rasti pa je leta 2018 sledil 50-odstoten padec vrednosti.

 

Tveganja

Tovrstno vlaganje je podvrženo velikim nihanjem. Tveganje je veliko večje kot pri nepremičninah, svetovnih delnicah ali zlatu.

 

5. Naložba v življenjsko zavarovanje

Naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks

Naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks združuje zavarovanje za primer smrti in varčevanje. Pri Fleksu stranka del premije, ki je namenjena varčevanju, nalaga v sklade. S tem lahko dosega potencialno višje donose, hkrati pa svoja sredstva izpostavi večjemu tveganju.

 

Višina končnega izplačila ni vnaprej znana. Odvisna je od stanja na naložbenem računu v času, ko se stranka odloči za delno ali celotno izplačilo iz zavarovanja. Pri tem zavarovanju namreč ni treba vnaprej opredeliti zavarovalne dobe.

 

 

Namen: varčevanje v skladih in zavarovanje najbližjih

 

Naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks je namenjeno zavarovanju za primer smrti in varčevanju v skladih iz ponudbe Zavarovalnice Triglav.

 

Ob sklenitvi zavarovanja sami izberete sklade in določite razdelitev premije med njimi. Skladi se med seboj razlikujejo po stopnji tveganja in donosnosti. Z razpršitvijo sredstev med več različnih skladov zmanjšate naložbeno tveganje. Lahko pa izberete naložbeno strategijo Finančni cilji, s katero upravljanje svojega naložbenega portfelja prepustite finančnim strokovnjakom.

 

Kdaj je pravi čas za sklenitev?

 

Pravi čas za tovrstno naložbo je zaradi nepredvidljivih gibanj na trgu težko oceniti. Glede na razmere pa prilagajate nabor skladov, v katere vlagate. Minimalna mesečna premija znaša 30 evrov, kadar koli pa lahko vložite še morebitna presežna sredstva.

 

Naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks je prilagodljiv produkt brez vnaprej določene zavarovalne dobe, ki v zameno za sprejemanje večjega tveganja prinaša potencialno višje donose.

 

Prednosti in slabosti naložbe

 

Ena od prednosti Naložbenega življenjskega zavarovanja Fleks je njegova prilagodljivost. Ob sklenitvi zavarovanja ni treba določiti dobe trajanja zavarovanja (odprta zavarovalna doba). Kdaj boste črpali sredstva iz svojega zavarovanja, je odvisno od vaših finančnih potreb. Ob tem svetujemo, da se odločate za delno izplačilo (predujem) in tako ohranite zavarovanje.

 

Svoja sredstva lahko povečujete z dodatnimi enkratnimi vplačili. Povečate pa lahko tudi zajamčeno zavarovalno vsoto. Med trajanjem zavarovanja lahko spreminjate sklade, naložbene strategije in prenašate sredstva med skladi. Zavarovanje ni primerno za tiste, ki jim vlaganje v sklade ni blizu.

 

Tveganja

 

Pri Naložbenem življenjskem zavarovanju Fleks se morate zavedati, da lahko ob neugodnih gibanjih na trgu na koncu dobite manj, kot ste vplačali.

 

Tveganje Naložbenega življenjskega zavarovanja Fleks lahko zmanjšate z izborom skladov z manjšim tveganjem ali upravljanje prepustite strokovnjaku.

 

Druga možnost je, da del sredstev ali vsa vplačujete v sklad z zajamčenim donosom. Finančno manj poučeni vlagatelji si lahko izberejo naložbeno strategijo Finančni cilj in upravljanje prepustijo strokovnjakom, ki sredstva upravljajo po načelu življenjskega cikla (postopno zmanjševanje naložbenega tveganja oziroma povečevanje verjetnosti doseganja pričakovanih donosov).