Družina
Lina in Val Eržen: športne ambicije, finančni izzivi in prihodnost
MAREC 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 23. 03. 2026 ob 12:27:55
Lina in Val Eržen. Starejša sestra in mlajši brat, ki skupaj trenirata in tekmujeta v jadranju na deski. Na treningih sta konkurenta, na tekmah zaveznika, v intervjuju pa iskriva sogovornika. Skupaj z očetom, njunim trenerjem, so ekipa, ki se sooča z izzivi v športu, življenju, šoli in krmarjenju skozi finančne izzive športa, ki v Sloveniji šele postaja priljubljen.
Lina: Oče nama je že zgodaj kupil otroško opremo, vse prilagodil najini velikosti in naju vsak dan vzel s seboj na vodo. Zaradi močnega toka naju je sprva zaradi varnosti celo privezal na vrvico, da naju ne bi odneslo. Šla sva tudi v Quicksilverjevo Windsurf šolo na Vasilikiju. Prednost te šole je, da gradijo skupnost, da ti vsi pomagajo. Vse dogajanje snemajo zato, da lahko naredijo tudi videoanalizo. Podpirajo te v vodi in ob vodi. Tak pristop mi je res pomagal. Vala je ta šport potegnil prej, mene pa šele pri enajstih, dvanajstih letih, ko sem naredila prvi zahtevnejši trik.
Val: Res je, ta občutek, da je ta šport pravi zame, je prišel postopoma. Ko pridejo prve tekme, vidiš, ali želiš nadaljevati ali ne. Prav tekme so bile zame odločilne in takrat sem res začutil, da me ta šport privlači.
Lina: Naučiti se držati smer in se vrniti na isto točko. Zaradi močnega toka smo opremo pogosto nosili tudi 500 metrov nazaj ob obali. A želja je bila večja od utrujenosti. Najtežje je uskladiti ravnotežje, smer in moč vetra. Ko enkrat »zglisiraš«, postane vse precej lažje.
Sta trenirala tudi brez jadra, le z desko?"Občutek, ko se ti uspe dvigniti na desko in jadrati brez jadra, je super." Lina Eržen
Val: Da.Saj je šlo, ampak ne najbolje.
Lina: Ko sem to preizkusila in se v eni uri poskusila šestkrat dvigniti na desko, sem komaj še stala. Valovi so me neprestano metali nazaj. Občutek, ko ti uspe, je super, ampak rabiš veliko časa, da se naučiš.
Val: Smo delavni in garamo, treniramo. Prostega časa imam zelo malo, a če si dobro organiziran, se da vse .
Lina: Val je še v srednji šoli in ta zahteva kar veliko časa. Meni je lažje, ker sem na fakulteti in grem samo na obvezne vaje in predavanja. Je pa ključna disciplina. Čas nameniš treningu ali regeneraciji, tudi če bi raje počel kaj drugega.
Lina: Najbolj me skrbi, da me bo zaneslo preveč ven, na odprto morje in tega ne bi nihče opazil. Pa tudi, da me ne bi opazil čoln ali gliser med vožnjo. Lani je gliser zbil jadralca blizu obale. To je moj največji strah.
Val: Tudi to, da se zlomi oprema. Še posebej, ko si jo ravno sestavil. Če je kaj manjšega in lahko sami popravimo, je ok. Če pa je oprema huje poškodovana in jo je treba peljat popravit, je to že bolj zapleteno.
Lina: Vedno komu poveš, kdaj greš na vodo in koliko časa boš na vodi. Če se v dogovorjenem času ne javiš, te gredo iskat. Na tekmah pa za varnost skrbijo trenerji in reševalci.
Kako na vajino pot vpliva dejstvo, da trenirata in tekmujeta skupaj?"Na treningih sva konkurenta, na tekmah pa zaveznika." Val Eržen
Lina: Meni to ustreza, ker imam ves čas ob sebi nekoga, ki mu zaupam. Na tekmah pogosto vprašam Vala, kje je bil veter boljši, ker je ponavadi njegova tekma pred mojo. Hkrati pa sem tudi bolj mirna, ko trenirava skupaj, ker vem, da če bi se mi zgodilo kaj na vodi, bi me Val prišel iskat. In jaz njega, če bi prišlo do tega.
Val: Na treningih sva konkurenta, na tekmah pa zaveznika. Na tekmah je proga enaka, deska je enaka, razlika je le v jadru. Moški imamo večja jadra.
Lina: Večinoma je prednost. Včasih je naporno, še posebej, ko se ne počutiš najbolje oziroma ti ne gre, ampak takrat si vzameš prostor in naslednji dan začneš znova.
Val: Včasih je težko, a hkrati je prednost, ker me oče dobro pozna in razume. In včasih potem tudi on popusti in nama da malo prostega časa.
Val: Mislim, da se je zaenkrat več od mene naučila Lina kot jaz od nje (smeh).
Lina: No, no, to ni čisto res. Glede na to, da ga moram včasih malo motivirati, sem se iz tega naučila, da če človek sam pri sebi nima želje za to, kar počne, potem mu nihče ne more pomagati. Drugi te lahko spodbujajo, a dokler se sam pri sebi ne odločiš in si rečeš, to je to, toliko časa boš imel sam s sabo težave. Vsak mora do teh spoznanj priti sam.
Lina:Navdihujejo me vrhunski športniki iz različnih disciplin. Ko jih gledam in poslušam, si poskušam pomagati s njihovimi nasveti ali načinom razmišljanja.
Val: Moj vzornik sem jaz sam – želim biti najboljši.
Val: Zame je slab rezultat spodbuda za naslednjič.
Lina: Po poškodbi rame sem imela dva meseca premora, nato pa zmagala na naslednji tekmi. Včasih ti premor celo koristi. Sicer pa me motivira tudi fitnes in tek, zato včasih Vala vabim toliko časa, da popusti in gre z mano.
Je jadranje na deski drag šport?"Doma ves denar vložimo v ta šport." Lina Eržen
Val: Veliko dražji, kot si ljudje predstavljajo. Če ne bi bilo velikih jadralnih zvezd, je vprašanje, koliko ljudi bi se odločilo za ta šport.
Lina: Res je. V najinem primeru in tudi pri najinih vrstnikih v tem športu starši vlagajo veliko denarja, da lahko treniramo in tekmujemo. En set jadra in deske, ki ga imava midva, stane 10 tisoč evrov, na sezono pa ponavadi rabiš 3 ali celo 4 jadra, ker se oprema hitro obrabi. Eno jadro je več kot 1.100 evrov, neopreni 200–300 evrov. Če bi se s tem športom ukvarjala rekreativno, bi bilo stroškov seveda bistveno manj. A če želiš tekmovati v olimpijski disciplini, so stroški višji.
Val: Problem je tudi kvaliteta in napake pri materialih, zaradi katerih moraš potem opremo zamenjati. Ne moreš imeti samo enega kompleta opreme, saj moraš imeti tudi rezervo.
Lina: Doma vsa finančna sredstva vlagamo v šport. O stroških za tekme, opremo in treninge se dogovarjamo vsi trije.
Lina: Zelo. Denar pogosto povzroča stres. Dobro je, če se športniku s tem ni treba ukvarjati prehitro in mu kdo pomaga, na primer z zaposlitvijo v vojski ali policiji. Zato mi je pomembno tudi, da dokončam fakulteto, postanem kineziologinja. Tako se bom lahko zaposlila, če se mi športna pot ne bi obrnila v pravo smer. Da nisem brez možnosti, če bi se kaj zalomilo.
Val: Lepo bi bilo, da se ti z denarjem med športno potjo ne bi bilo treba ukvarjati in bi se lahko posvetil treningu. Kljub temu pa tudi jaz razmišljam naprej. Trenutno sem v srednji šoli in ko jo bom zaključil, bom mehatronik. To je lep poklic in prepričan sem, da bom tudi v njem zelo uspešen.
Ali ti znanje iz šole pomaga tudi pri športu?"Šola je pomembna, ker nikoli ne veš, kako se bo tvoja športna pot obrnila." Lina Eržen
Val: Mehatronika je večinoma povezana z elektriko in ker naša oprema nima električnih komponent, tega v tem smislu ne rabim. Če moramo kaj popraviti, mi najbolj pride prav znanje, ki ga pridobimo pri praksi, kot je recimo struženje, piljenje, delo z različnimi stroji. Najbolj se poznajo praktične spretnosti, kot so delo z orodjem in razumevanje mehanike.
Lina: Želim si družino, dom, morda tudi hiško na Kanarskih otokih, kjer bi lahko surfala z otroki.
Val: Jaz si želim lepo življenje, v katerem si prepoznan po dobrih rezultatih.
Val: Naj pridejo poskusit. Šport je lep in ti daje neko svobodo, ki je sicer ne občutiš.
Lina: Pa da ne obupajo prehitro in vztrajajo, ker se trud obrestuje. Potrebna je potrpežljivost in vztrajnost, ker napredek ne pride čez noč.
Lina: Ja, to bi bilo res dobro. Če ti sponzor ali zveza nudi takšna izobraževanja, lahko bolje razumeš, kam vlagati, kako varčevati in kako načrtovati. In tudi bolj zaupaš takim nasvetom. Tega znanja nimamo in bi nam zelo pomagalo pri načrtovanju življenja po športni karieri. To tudi zelo pomaga med športno kariero.
