Družina
Nevarnosti in poškodbe psov v gorah
JULIJ 2024 | čas branja:
Zadnja sprememba: 05. 09. 2024 ob 10:51:49
Kaj je lepšega od preživljanja časa v naravi, na planinskih poteh in gorskih podvigih? Marsikdo si želi deliti te trenutke s svojim štirinožnim prijateljem. Pomembno je, da obisk gora prilagodite zmožnostim svojega psa, v primeru poškodb ali pregretja psa ter drugih težav pa znate učinkovito ukrepati.
Kako izbrati primerne planinske poti?
Ključno je, da svojega psa poznate, na planinskih poteh pa ga dobro opazujte. Začnite s sprehodi po ravnem, pojdite na travnik, v gozd. Potem nadaljujte s terenom z rahlim vzponom. Izbirajte krajše in nezahtevne označene planinske poti, postopoma jih podaljšujte.
Izbrano pot najprej prehodite brez psa. Pomembno je, da psa navajate na različne terene in preverjate njegovo telesno govorico. Če ugotovite, da psu pohod ne ustreza, se raje obrnite nazaj. Zelo zahteve planinske poti z varovali ali melišča niso primerni, tudi brezpotjem, ki jih ne poznate, se s psom izognite.
Za obisk gora je nujno, da je pes dobro vzgojen. Obvladati mora tri osnovne stvari:
- odpoklic,
- hojo na popuščenem povodcu in
- srečevanje ljudi, drugih psov in živali.
Pes naj bo na povodcu na ozkih in nevarnih poteh, ko je na planinski poti veliko gneče ter v okolici koč. Za psa ste odgovorni vi kot vodnik, zato je lahko spuščen le, če mu zaupate in če se je takoj in v vseh primerih sposoben odzvati na odpoklic. Ne sme motiti, vznemirjati ali tekati za pašnimi in prostoživečimi živalmi. Psa je lahko strah višine, zahtevnega terena, divjih živali, hudournika. V takih situacijah se lahko obnaša nepredvidljivo, lahko je agresiven ali pobegne, zato je bolje, da je na povodcu.
Kdaj ne s psom v hribe?
Obisk gora se odsvetuje mladičkom, ki so mlajši od pol leta, saj sklepi in hrbtenica še niso dovolj razviti, starejšim ter bolnim in poškodovanim psom. Previdnost je primerna tudi pri psih s krajšimi tačkami. Manj fizično zmogljivim oz. manj aktivnim psom bo dovolj sprehod na sosednji hrib in ne sredogorje ali visokogorje.
Tako kot za ljudi je tudi za pse bolj kot vzpon obremenjujoč sestop, saj je pritisk na sklepe okončin mnogo večji kot pri vzponu.
Računajte s tem, da ko dosežete vrh je za vami manj zahtevna polovica poti.
Psi zaradi higienskih standardov nimajo vstopa v planinske koče. Je pa v nekaterih kočah mogoče s psom prenočiti. Kakšen je režim v kočah, preverite vnaprej.
Pomembno: v okolici planinskih koč in na planinskih poteh pobirajte pasje iztrebke in jih odložite v ustrezen zabojnik v dolini.
Preprečite pregretje psa in druge sistemske težave
Nevarnost za pse v gorah ne predstavljajo samo poškodbe in padci. Pozorni morate biti tudi na sistemske težave, ki lahko v primeru pregretja in podhladitve privedejo tudi do šoka in pogina. Sistemske težave so torej:
- pregretje,
- utrujenost,
- dehidracija in
- pozimi podhladitev.
Toplotni udar pri psu
K pregretju prispevata zunanja vročina in prekomerni telesni napor psa. Zato je pomembno, da na prevroč dan ne greste s psom v hribe.
Opozorilni znaki, da je nekaj narobe, so slinjenje, hitro plitvo dihanje in nenavadno vedenje.
Ko se pes pregreje, potrebuje veliko časa, da se ohladi na normalno temperaturo, saj pes znižuje telesno temperaturo le z dihanjem. Ne bo dovolj, da spije malo vode in malo počiva, da boste lahko nadaljevali pot, pač pa psu pomagajte z ohlajanjem in nato obrnite domov.
Za psa imejte s sabo poleg običajne količine še rezervno količino vode.
Pri pregretju psa počasi ohlajajte z mokro brisačo, in sicer od okončin proti telesu. Nikakor ga ne izpostavljajte nenadnemu mrazu, recimo hlajenje v gorskem potoku, saj bi lahko žival doživela šok.
Tudi v prevelikem mrazu se ne podajajte s psom v hribe zaradi možnosti podhladitve ali ozeblin izpostavljenih delov: uhljev in repa. Pozimi izbirajte krajše ture, kratkodlakega psa pa obvezno zaščitite.
Oglejte si posnetek dogodka Varno s psom v hribe, ki smo ga organizirali v okviru akcije Očistimo gore z voditeljem Juretom Gregorčičem in sogovorniki iz Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije, Alfakana in Zavarovalnice Triglav.
Kaj pa pogoste poškodbe psov v gorah?
Zaradi grobega terena je najbolj pogosta poškodba tačk – odrgnine, žulji in rane blazinic ter poškodba krempljev. Pasje blazinice so še bolj občutljive pozimi. Če jih je pes vajen, lahko uporabite tudi pasje copatke. Ob vrnitvi domov blazinice nežno izperite in po potrebi namažite z vazelinom.
Ne spodbujajte psov, da vam nosijo palico, saj so rane in poškodbe gobčka ter ustne votline med pogostejšimi poškodbami v gorah oziroma v naravi. Ob uporabi derez ali turni smuki raje psa ne jemljite s sabo v gore, saj so se že zgodile nesreče z omenjenimi sredstvi, poškodbe pa so lahko zelo hude.
Če na gorskem izletu pride do resnejših poškodb, kot so zlomi, zvini, krvavitve ali notranje krvavitve pri padcih, je treba poklicati 112.
Prva pomoč ob poškodbah psa v gorah
Kako lahko pomagate psu, če se poškoduje? Najprej se s psom umaknite na varno mesto, da ne ogrožate sebe, psa in drugih. Umirite se in poskušajte umiriti tudi psa. Rane ne izpirajte z alkoholom, pač pa le z vodo ali fiziološko raztopino. Nato rano povijte.
V nahrbtniku imejte prvo pomoč za psa, ki naj vsebuje:
- sterilne komprese in gaze,
- navadne in elastične povoje,
- medicinski lepilni trak,
- škarje,
- rokavice iz lateksa,
- fiziološka raztopina,
- pinceta za odstranjevanje klopov,
- sredstvo za pomoč pri prebavnih motnjah, zastrupitvah, alergijah (raztrupljevalni gel).
Psu nikoli ne dajajte protibolečinskih tablet ali zdravil, ki so namenjene ljudem, pač pa le zdravila, ki jih predpiše veterinar.
Pes je lahko zaradi poškodbe, bolečin, helikopterja in vsega dogajanja okrog reševanja vznemirjen in celo popadljiv. Gorski reševalci morajo v primeru reševalne akcije ukrepati hitro in čimbolj varno. Zato morate vi kot vodnik ukrepati tako, da psa čimbolj umirite.
Ker mora pes v primeru reševanja imeti nagobčnik in brez njega sploh ne sme v helikopter, je navajanje na nagobčnik pomembna stvar, ko jo morate vključiti v proces učenja in vzgoje psa.
Prva pomoč ob zastrupitvah psa
Piki kač ali opekline močerada in gosenic so pri psih pogoste v predelu gobčka oz. glave, saj pes voha pri tleh. Tudi tukaj ukrepajte podobno kot pri ljudeh: rane ne izsesavajte, ne izrezujte mesta ugriza, tudi preveza ni potrebna. Čimprej se odpravite v dolino in poiščite pomoč veterinarja. Če je mogoče, psa nesite, saj gibanje pospešuje širjenje strupa v krvni obtok.
V primeru alergijske reakcije psu ne dajajte antihistaminikov, ki jih uporabljate vi, saj je odziv nepredvidljiv.