Gibanje ni pomembno le za zdravje

Ker se otroci in mladostniki zaradi drugačnega načina preživljanja prostega časa gibajo manj, v državah razvitega sveta zaznavamo porast prekomerne telesne teže in debelosti že pri najmlajših. Pojavljajo se nekatera obolenja, ki sicer niso značilna za mladostnike, povezana pa so z neprimerno prehrano in pomanjkanjem gibanja. Opaziti je tudi vse manjšo gibalno učinkovitost otrok in mladih.

Prav tako imajo današnji malčki, če nimajo dovolj možnosti za gibanje, težave pri oblikovanju temeljnih gibalnih vzorcev. Ti so podlaga za kasnejše usvajanje zapletenejših gibanj in vključevanje v športno vadbo.

Raziskovalci SLOfit skupine iz ljubljanske Fakultete za šport pa ne ugotavljamo le pozitivnih vplivov gibalne dejavnosti na zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Gibanje otroka lahko vpliva tudi na:

• spoznavni razvoj,
• boljše učne dosežke,
• ustrezno vključevanje v skupino in sodelovanje z drugimi,
• manjšo stopnjo vedenjskih problemov
• in oblikovanje pozitivnih vzorcev obnašanja. 

Vaše skupno dejavno preživljanje prostega časa z otroki v naravi bo tudi dragocena naložba v boljše družinske odnose.

Pomen gibalnih sposobnosti

Pogoj za usvajanje gibalnih spretnosti, kot so vožnja s kolesom, smučanje, plavanje ipd., so ustrezno razvite gibalne sposobnosti. To so moč, skladnost gibanja, ravnotežje, hitrost, gibljivost ipd. Gibalne sposobnosti so človekove lastnosti, ki povzročajo individualne razlike v gibalni uspešnosti posameznikov. Tako kot druge človekove sposobnosti so prirojene, a se jih da učinkovito razvijati.

Pri vsaki gibalni nalogi je otrokova uspešnost vedno odvisna od vključevanja različnih gibalnih sposobnosti. Tako mora imeti otrok npr. za met žoge v cilj razvito predvsem ustrezno moč, natančnost in skladnost gibanja.

Oba procesa, usvajanje gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti, potekata vzporedno in vplivata drug na drugega.

Začnemo z enostavnimi, naravnimi oblikami gibanja

Starši lahko svojemu otroku pomembno pomagate pri usvajanju gibalnih sposobnosti in razvijanju gibalnih spretnosti. Koristno je, da veste, kdaj v gibalnem razvoju se otrok lahko nauči katere oblike gibanja. 

Hoja, tek, skoki, lazenje, plazenje, plezanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje in visenje so naravna, najpreprostejša gibanja. Predstavljajo gibalno abecedo človeka. Vsak otrok jih usvoji v določenih zaporedjih (npr. plazenje, hoja, tek) približno do tretjega leta starosti.

Od treh do šestih let starosti se je otrok sposoben naučiti različnih kompleksnejših športnih dejavnosti v preprosti obliki, kot so vodenje žoge, rolkanje, smučanje, osnovne akrobatske spretnosti, drsanje ipd.

Med šestim in desetim letom pa se je otrok sposoben naučiti že zelo zapletenih, tehnično zahtevnejših  gibanj, npr. smučanja, plavanja, vožnje s kolesom, osnov športnih iger, nadzorovanja svojega telesa na orodju, igralih ipd.

Se sprašujete, kako izbrati pravi šport za svoje otroka? Preberite članek – svetujeta dr. Branko Škof in Žan Košir, deskar na snegu.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.