Družina
7 pomembnih nasvetov za mamice v nastajanju
APRIL 2021 | čas branja:
Zadnja sprememba: 14. 04. 2021 ob 09:43:59
Bodočim mamicam se lahko ob misli na porod, bolečino, morebitne zaplete ter skrb za novorojenčka poraja 100 in eno vprašanje … Da bi odgovorili vsaj na nekatere in vam tako olajšali priprave na starševstvo ter izzive in skrbi, s katerimi se lahko srečate v času nosečnosti in kasneje, smo zbrali 7 koristnih nasvetov izkušenih strokovnjakov iz priročnika Vodnik za bodoče starše.
Del priprav na starševstvo je zdrava prehrana
Zdrava in zmerna prehrana že v nosečnosti pa tudi kasneje, v obdobju dojenja, pomembno vpliva na zdravje nosečnice in na zdravje doječe matere. Poleg tega, da je ključna za pravilen potek nosečnosti, prehrana pomembno vpliva tudi na rast in razvoj ploda oziroma novorojenčka.
Dietetičarka Nataša Trtnik zato poudarja: »Ob načrtovanju nosečnosti oziroma vsaj ob njenem začetku je treba posebno pozornost nameniti ureditvi prehranskih navad in spremembi življenjskega sloga. Pri tem nikakor ne velja mit, da morajo nosečnice in doječe matere jesti za dva, morajo pa uživati pestro in uravnoteženo prehrano, skrbeti za redne in enakomerno porazdeljene obroke ter opustiti nezdrave razvade, kot so pitje sladkih pijač, nezdravi prigrizki, kajenje … Zdrava prehrana med nosečnostjo ni pomembna le z vidika oskrbe ploda s hranili, potrebnimi za njegovo rast in razvoj, ampak tudi za razvoj njegovega okusa.«
V času nosečnosti se zato izogibajte pekoči, mastni in surovi hrani ter školjkam in jedem iz drobovine, v vsak obrok pa poskusite vključiti sadje in zelenjavo, ki sta bogata z minerali, vitamini in vlakninami. Tudi vnos kave omejite na največ dve skodelici dnevno.
Dobra telesna pripravljenost za lažji porod
Kako fizično aktivni boste v času nosečnosti, bo odvisno predvsem od vaše telesne pripravljenosti pred zanositvijo, pa tudi od samega poteka nosečnosti. Glavni cilj med nosečnostjo je namreč vzdrževanje oz. zmerno izboljšanje telesne pripravljenosti nosečnice, torej se bo priporočljiv čas vadbe razlikoval glede na to, kako aktivna je bila pred tem.
»Za zdravo nosečnico se priporoča najmanj 15 minut zmerno intenzivne telesne aktivnosti na dan, nato postopno povečanje zmerno intenzivne telesne aktivnosti na najmanj pol ure na dan do skupno dve uri in pol na teden.« pojasnjuje viš. pred. mag. Darija Šćepanović, viš. fiziot. Ob tem svetuje, da se izogibate kontaktnim športom in športom, pri katerih je večja možnost, da padete.
Psihično in telesno močna oziroma kondicijsko dobro pripravljena nosečnica lažje prenaša nosečnost, poleg tega pa je tudi bolje pripravljena na porod in si po njem hitreje in lažje opomore.
Poroda nikoli ne poskušajte sprožiti sami
Proti koncu nosečnosti veliko nosečnic poleg skrbi in strahu, ki sicer spremljajo misel na porod, tega tudi že neučakano pričakuje. Zadnje obdobje nosečnosti je namreč velikokrat precej naporno, spremlja ga pogosto nelagodje in utrujenost.
Tudi če nosečnost traja dlje in kljub želji, da v roke čim prej vzamete svojega otroka, poroda nikoli ne poskušate sprožiti sami.
Dokazano učinkovitih metod za »naravno« sprožanje poroda doma ni kljub številnim »učinkovitim« receptom za zeliščne pripravke, hrano, olja ter celo akupunkturo, ki jih lahko zasledite na spletu. Poleg tega, da so neučinkovite, so tovrstne metode lahko za nosečnico in za otroka zelo nevarne.
Porod lahko sproži le porodničar. Če se porod ne začne spontano, oceni, da je nosečnost treba dokončati, nato pa ga sprožijo zdravstveni delavci. To lahko izvedejo na različne načine, tudi z zdravili v ta namen.
»Porod sprožimo zaradi večjega tveganja za resno ogroženost ploda in/ali nosečnice. Najpogostejši razlog je podaljšana ali poterminska nosečnost; to je tista, ki traja več kot 42 tednov ali 294 dni od zadnje menstruacije. Večinoma svetujemo sprožitev poroda osem do 10 dni po predvidenem datumu poroda, vsekakor pa po dopolnjenem 42. tednu,« glavne razloge za sprožitev poroda pojasnjuje mag. Gorazd Kavšek, dr. med., specialist ginekologije in porodništva.
O lajšanju porodne bolečine
Za lajšanje bolečin pri porodu imate na voljo več možnosti, tako nefarmakoloških kot tudi farmakoloških. Med metode, ki ne vključujejo zdravil, spadata hipnoza in akupunktura, ki nosečnicam pomagata zmanjšati strah pred porodom in se pripraviti nanj. Uporablja pa se lahko tudi med samim porodom za lajšanje bolečin.
Med farmakološke metode za lajšanje poroda pa se uvrščajo:
- dušikov oksid – blago sredstvo proti bolečinam,
- mepreidin – dolgo delujoč opioid,
- remifentanil – kratko delujoč opioid,
- epiduralna analgezija – za najučinkovitejše lajšanje porodne bolečine in pa
- kombinirana subarahnoidna epiduralna tehnika – za lajšanje bolečin pri napredovalem porodu ali zelo bolečem porodu.
Katera metoda bo prava za vas, bo odvisno od vaših želja, od tega, kako močna bo porodna bolečina pa tudi od vašega zdravstvenega stanja oz. morebitnih internističnih stanj (npr. astma, kardiomiopatija …).
Izbrana metoda pa bo lahko odvisna tudi od tega, če gre za vaš prvi porod, saj je ta ponavadi daljši in bolj boleč, zato strokovnjaki za lajšanje bolečin večini nosečnic priporočajo epiduralno analgezijo.
Spanje za zdravje cele družine
Kvaliteten in zadosten spanec je ključen za zdravje in boljše obvladovanje stresa, kar novopečeni starši, tako mame kot očetje, še kako potrebujejo. Spanec pa je pomemben tudi za dojenčke, za njihov razvoj in boljše razpoloženje.
Ciklus spanja je pri novorojenčku v povprečju dolg od 50 do 60 minut, s starostjo pa se zelo počasi in postopno podaljšuje. Šele ob koncu tretjega oziroma četrtega leta življenja pa doseže trajanje, kot ga poznamo pri odraslem.
V prvih treh mesecih otrokovega življenja je pomembno, da vzpostavite redno rutino pred spanjem. Ta mu pomaga, da dobi zadostno količino spanja in ima hkrati občutek varnosti.
»Nikoli ne uporabljajte morebitnih električnih odej ali blazin in otroku v posteljo ne nameščajte obilice mehkih plišastih igrač, saj lahko vse navedeno poveča tveganje za smrt v zibki. Otroka v posteljo vselej odlagajte na hrbet ali na bok in z nogicami povsem do roba posteljice, da tako ne more zlesti pod odejo,« poudarja dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije, spec. otroške nevrologije, somnologinja z licenco ESRS svetuje.
Kaj pa vi, dragi starši?
Vsako priložnost, čeprav kratko, izkoristite za počitek in spanje. Poskušajte spati takrat, ko spi vaš dojenček. Tudi kratek, a kvaliteten spanec lahko bistveno izboljša vaše počutje in posredno tudi počutje dojenčka.
Če podnevi ne morete spati, pa si privoščite vsaj kratek počitek z dvignjenimi nogami in mirnimi globokimi vdihi.
Vsi dojenčki jokajo
Nekateri več, drugi manj, eni pa skoraj nič. Vzroki za dojenčkov jok so različni in jih je pogosto težko ali pa kar nemogoče ugotoviti, kar staršem nemalokrat povzroča skrbi, saj ne vejo, kako jok ustaviti.
Najpogosteje dojenčki jokajo zaradi razlogov, ki jih starši lahko odpravite:
- lakota – dojenček začne jokati počasi in tiho, jok pa postopoma postaja glasen in ritmičen,
- neugodje zaradi mokrih ali pomazanih plenic – vznemirjen jok,
- utrujenost – dojenček joka in stoka, si drgne obraz in se izogiba očesnemu stiku,
- bolečina – dojenček zajoka z ostrim in visokim glasom, s čimer prosi za pomoč.
Kdaj pa je dojenčkov jok znak, da ga morate peljati k zdravniku?
»Kadar je vzrok za dojenčkov jok hujše bolezensko stanje, se joku običajno pridruži še kateri od drugih bolezenskih znakov, na primer povišana telesna temperatura (nad 38 stopinjami Celzija), odklanjanje hranjenja, stopnjevanje dihalnih premorov med jokom, dojenček ni rožnat, ampak bled, modrikast ali sivkast, plenica ni polulana. V takem primeru se morate nujno in čim prej posvetovati s pediatrom,« pojasnjuje dr. Irena Štucin Gantar, dr. med., specialistka pediatrije.
Dojenje in prehrana dojenčka
Bodočim mamicam veliko skrbi pogosto že med nosečnostjo povzroča misel na dojenje oz. s tem povezana vprašanja.
Brigita Grum, dipl. m. s., IBCLC in Gordana Njenjić, mag. zdr. neg., dipl. m. s., babica zato poudarjata, da je pomembno, da se že med nosečnostjo pozanimate o dojenju in poskušate pri zdravstvenih delavcih, prijateljicah in sorodnicah, ki že imajo izkušnjo z dojenjem, najti odgovore na svoja vprašanja, s čimer boste lahko zmanjšali svoj strah. Ob tem pa poudarjata, da ima dojenje precej prednosti, tako za dojenčka kot za vas:
- Za dojenčka: Materino mleko je vedno primerno toplo in čisto, sestava je prilagojena potrebam otroka in vsebuje različna protitelesa, ki varujejo novorojenčka pred okužbami, poleg tega pa dojenje pomembno vpliva na kakovostnejši razvoj otroka.
- Za mamico: z dojenjem dosežete boljše krčenje maternice, s čimer zmanjšate nevarnost poporodne krvavitve, pomaga pa tudi pri zmanjšanju poporodne teže in zmanjša tveganje za razvoj raka jajčnikov in dojk.
Priporočila za dojenje:
- Začnite dojiti čim prej po porodu.
- Dojite tako dolgo, kolikor želi dojenček.
- Prvih šest mesecev samo dojite, dodatki niso potrebni.
- Drugo hrano začnite dodajati postopno po šestem mesecu glede na otrokove potrebe.
- Po šestem mesecu naj bo otrokova prehrana mešana.
- Dojite lahko poljubno dolgo, tudi dlje od dveh let.
Da boste imeli dovolj mleka, morate dovolj spati in počivati, prav tako pa tudi primerno jesti in dovolj piti.
Poleg vprašanj o negi in skrbi za otroka pa se boste najbrž kot starši bolj pogosto spraševali tudi, kako čim bolje poskrbeti za varnost tistih, ki jih imate najraje, še posebej tistih najmlajših, za katere ste odgovorni. Odgovor na vaše skrbi je lahko sklenitev življenjskega zavarovanja, ki ga lahko ukrojite po svoji meri. Za več informacij se pogovorite našim zastopnikom