Družina
Kako naj otroci preživljajo svoj prosti čas?
SEPTEMBER 2019 | čas branja:
Zadnja sprememba: 09. 09. 2019 ob 13:00:15
Odgovor na vprašanje v naslovu se mora glasiti: po svoje. Prosti čas otrok je namreč darilo, darilo izbire. Zato boste starši naredili največ dobrega s tem, če boste obšolske dejavnosti z otrokom načrtovali tako, da bo ostalo tudi kaj prostega časa.
Zakaj je prosti čas otrok dragocen in pomemben?
Prosti čas je prisoten skozi vsa življenjska obdobja. V kolikšni meri se ga zavedamo in kako ga preživljamo, pa se razlikuje od obdobja do obdobja. Najverjetneje se strinjamo, da je prosti čas v našem življenju zelo pomemben in da je pomembno, kako ga dojemamo in izkoristimo.
Predšolski otroci imajo ogromno prostega časa, a v veliki meri njihove aktivnosti usmerjajo starši. Ko jim dovolijo prosto igro ali gibanje, kaj hitro ugotovijo, kaj v tistem trenutku želijo početi, in se tega tudi lotijo.
Ko otroci postajajo starejši, njihov prosti čas določajo tudi šola in dodatne obšolske dejavnosti.
Čas po šoli porabijo za domače naloge in krožke. Dejanskega prostega časa, tistega časa, ko jim lahko postane tudi malo dolgčas in morajo sami razmisliti o tem, kaj bi dejansko radi počeli, pa imajo zato vse manj.
Živimo namreč v času, ko se vse manj poudarja pomen proste igre in starši želijo prosti čas vse bolj zapolniti in organizirati, saj ko se njihovi otroci prosto družijo z vrstniki, starši hitro postanejo sumničavi, kaj dejansko počnejo. Prav tako imajo lahko starši občutek, da če otroka ne vpišejo v mnoge organizirane aktivnosti, da ne bo dovolj uspešen ali da ne bo dovolj razvil svojih potencialov.
Tudi v prostem času se otrok uči
Kot odrasli se moramo zavedati, da je prosti čas otrok in mladostnikov izjemno pomemben za njihov razvoj.
V prostem času namreč spoznavajo in razvijajo:
- nove socialne interakcije (npr. reševanje konfliktov med prijatelji),
- mentalne sposobnosti, saj se soočajo z nestrukturiranimi problemi, ki jih je potrebno rešiti (npr. kako najti pot do želene lokacije, ko se izprazni baterija ne telefonu),
- se soočijo in spoznavajo z novimi čustvi (npr. zaljubljenost),
- razvijajo gibalne spretnosti (npr. rolkanje, izzivanje drug drugega, kaj kdo zmore).
Prosti čas velja tudi za čas, ko mladi lahko odkrivajo in razvijajo individualna zanimanja, osebno identiteto ter se z eksperimentiranjem preizkušajo v različnih socialnih vlogah ter tudi krepijo svojo samozavest.
Spoznavanje in reševanje novih situacij je zagotovo odlična popotnica za življenje, ki ni vedno strukturirano, vnaprej začrtano ali točno določeno.
Preživljanje prostega časa pomembno vpliva na razvoj mladih tudi zato, ker imajo mladi v tem času ponavadi več avtonomije kot pri drugih dnevnih aktivnostih. Tako se lahko tudi sami odločijo, če potrebujejo počitek ali odklop od vsakodnevnih obveznosti in prosti čas preživijo bolj pasivno ter si naberejo energije za naprej.
Pravo razmerje med aktivni in pasivnimi aktivnostmi
Številne študije dokazujejo, da je aktivno preživljanje prostega časa povezano s pozitivnimi razvojnimi rezultati, kot na primer z boljšim šolskim uspehom, prilagodljivostjo, boljšim duševnim zdravjem.
Aktivno preživljanje prostega časa pomeni, da mladostnik izbira bolj aktivne in ustvarjalne dejavnosti, npr. igranje košarke na dvorišču, rolanje, ne pasivnih kot je npr. gledanje televizije, poslušanje glasbe. Aktivnosti izbere sam od sebe, če ima takšne interese, kompetence in priložnosti. K aktivnejšemu preživljanju prostega časa otroka oziroma mladostnika lahko privabimo tudi odrasli. Spodbujajo ga lahko učitelji, in sicer tako da mu predstavijo in ga usmerijo v različne obšolske aktivnosti.
Privabijo ga lahko tudi različne nevladne organizacije in društva, kjer mladi učijo mlade in imajo odrasli manjši vpliv na dogajanje. V takšnih organizacijah na sproščen, a varen način spoznava nova obzorja in krepi svoje znanje na področju neformalnega izobraževanja.
Neformalni učni konteksti izven šol naj bi bili skorajda tako pomembni kot formalni.
Zelo pomembno vlogo igrate starši
Poleg vseh možnosti in priložnosti ne smete pozabiti, da mladi potrebujejo čas za sprostitev, umiritev, počitek in zabavo. Čas zase. Čas brez obveznosti in brez načrtov. Vseeno pa ste lahko zgled ali predlagatelji aktivnosti za skupno preživljanje prostega časa.
Mladim pretežno ustreza manj zahtevno in neangažirano preživljanje prostega časa, kar lahko razumemo kot željo po “odklopu” od občutkov preobremenjenosti na drugih področjih (predvsem v šoli). S tem ni nič narobe.
Pomembno je le, da je ravnovesje med aktivnim in pasivnim preživljanjem prostega časa ustrezno.
Mladim je potrebno pomagati najti ravnotežje, da njihov prosti čas ni le poležavanje, ali da njihov prosti čas ni samo tekanje z enega krožka do drugega, ter nabiranje potrdil, referenc in certifikatov. Če bo ravnotežje ustrezno, bo mladostnik imel tudi dovolj časa in energije za dnevne domače in šolske odgovornosti.
Mnogi otroci vsak dan obiskujejo različne usmerjenje dejavnosti, v času svojega prostega časa. Če ima otrok obšolske dejavnosti vsako popoldne, niti nima priložnosti, da bi prosti čas preživel po svoje. Zaradi tega ima tudi manj priložnosti, da bi prisluhnil samemu sebi in dejansko ugotovil, kaj ga zanima in kaj želi početi. Njegov čas je pretirano nadzorovan s strani odraslih (učiteljev, staršev, inštruktorjev …).
Kako lahko starši pomagate?
Svojim otrokom oziroma najstnikom:
- pomagajte odkriti, kaj si želijo početi in s katerimi aktivnostmi si želijo zapolniti prosti čas,
- pogovarjajte se o njihovih željah, potrebah in interesih ter jim omogočite, da se na podlagi pogovora z vami sami odločajo o krožkih in o svojem prostem času,
- vpišite jih le v toliko organiziranih aktivnosti, do bo vsaj kakšno popoldne povsem prosto in brez načrtov,
- pomagajte jim uskladiti usmerjene aktivnosti (krožke) z dovolj prostega časa in jih uskladite z drugimi odgovornostmi,
- prav tako jim pomagajte, da bo ravnotežje med pasivnimi in aktivnimi aktivnostmi v prostem času ustrezno,
- spodbujajte jih k vključevanju v raznolike aktivnosti, da bodo razvijali različne sposobnosti, in prekinite tiste, ki jih otrok ne mara obiskovati,
- spodbujajte jih k vključevanju v lokalno skupnost, organizacije v javnem interesu, nevladne organizacije in društva, da se bodo izpopolnili tudi na neformalnem področju.
Tudi sami pa premislite:
- Kako pa prosti čas preživljate vi? Ali znate biti tudi »sebični starši«?
- Tudi vi potrebujete pravo ravnotežje med aktivnim in pasivnim prostim časom. Le tako boste lahko svojim otrokom v najboljšo oporo.
