Kako izbrati pravi motor zase?

Preden se posvetite znamkam in karakteristikam, premislite, za kakšen namen kupujte motor.

Izbira motociklov je iz leta v leto večja, bolj zanimiva, a tudi nišna. To pomeni le eno: vaš sanjski motor je lahko točno tak, kakršnega želite. Da se boste lažje odločili, smo pripravili kratek pregled vrst današnjih motociklov ter kakšne so njihove prednosti in slabosti.

Vrste motorjev

Za začetek poglejmo, kaj pravi zakon. Motorno kolo je vsako prevozno sredstvo, ki ima motor nad 50 ccm (do te prostornine uporabljamo izraz kolo z motorjem ali po domače moped) in je tretirano kot enosledno vozilo. Za vožnjo z motociklom je potrebno opraviti izpit A kategorije, za motorje do 125 ccm pa izpit za kodo 125. 

Preden nadaljujem s kategorijami motorjev, pa bi rad podal ugotovitev, ki  jo na tečajih varne vožnje vedno izpostavi Vojko Safran, vodja inštruktorjev za moto program v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem: ko imamo izpit za motor v žepu, še ne pomeni, da znamo zares voziti motor. Sam sem motorist več kot 25 let, pa se z veseljem naučim še česa novega in vem, da se vedno lahko še izboljšam. 

Motocikli oziroma motorji se v grobem delijo na cestne in terenske. Cestni motorji so tisti, ki so v našem okolju najbolj pogosti in jih zato največkrat srečamo v prometu. Po drugi strani so denimo v ZDA in v Avstraliji terenski motocikli izredno priljubljeni, ampak tam jih uporabljajo predvsem za zabavo in šport. 

Potovalni enduro motorji

Cestne motorje lahko delimo v različne podkategorije, v zadnji letih pa po svoji priljubljenosti in tudi prodajnih številkah prednjačijo potovalni enduro motorji ali nekakšni križanci. To je tako širok pojem, ki vključuje motocikle od 300 pa vse tja do 1300 kubičnih centimetrov. Večinoma so opremljeni z dvovaljnimi motorji (vrstnimi ali V zasnove ali z valjema pod kotom 180°). 

Kot že ime pove, so namenjeni potovanjem po cesti in tudi za teren, ko pod kolesi zmanjka asfalta. Če je tak motocikel obut v primerne terenske gume, bo uspel premagati tudi dokaj zahtevne terene ali kolovozne poti. Desetletja je prva izbira za vse, ki potujejo po celem svetu. Položaj sedenja je udoben, pokončen, krmilo pa široko in nudi dober nadzor nam motociklom tako pri nižjih kot višjih hitrostih. 

Opremljeni s stranskimi kovčki lahko takšni motocikli zelo dobro opravijo nalogo tudi, ko se na daljše potovanje odpravite v dvoje. Minus je višina sedeža. 

Običajno so zaradi nekoliko daljšega vzmetenja v primerjavi z ostalimi motocikli višine sedeža od tal nekoliko višje, kar lahko predstavlja težavo vsem, ki imajo krajše noge.


A vredno je poiskati takega, ki vam ustreza, seveda pa se večinoma to težavo reši z zniževanjem sedeža, ki je običajno na voljo kot dodatna oprema. Morda še to: če ima motocikel klasično dimenzijo pnevmatik za terenske motocikle, kar je spredaj 21 palcev in zadaj 18 palcev, bo zelo lahkoten za vožnjo in uporaben na terenu, medtem ko bo na asfaltni podlagi boljši tak z gumami z 19 palci spredaj in 17 palci zadaj. 


Veliki potovalni enduro motor. Foto: Janez Mandeljc.


Športno-potovalni motorji


Športno-potovalni motorji so zelo zanimiva kategorija, ki nudi obilo udobja na daljših potovanjih. Običajno je aerodinamična zaščita tako dobra, da veter spelje preko voznika in sopotnika in ne utruja zgodnjega dela telesa. 


Zasnovani so tako, da bo vožnja tudi na daljše razdalje zelo udobna in vas ne bo utrudila. Položaj sedenja je dokaj pokončen, a vseeno že malenkost nagnjen naprej v bolj športen položaj in so zato zapestja in roke malce bolj obremenjeni. Sedež je na takšnih motociklih nekoliko nižji kot pri potovalnih enduro motorjih. Zelo dobro se izkažejo tudi na hitrih ovinkastih cestah. 


S takšnim motociklom lahko brez težav zjutraj štartate od doma in se vozite cel dan, pa sploh ne boste utrujeni.


Pogosto so že serijsko opremljeni z integriranimi stranskimi kovčki. Glede motorizacije se ta razred običajno začne pri 600 kubičnih centimetrih in konča pri 1800, motorne zasnove pa so lahko dvovaljne, trivaljne, štirivaljne in celo šestvaljne. 


Športno-potovalni motor. Foto: Janez Mandeljc.

Naked motorji 

Med zelo priljubljene izbire sodi kategorija naked - motocikli brez aerodinamičnega oklepa. Kot že ime pove, so slečeni aerodinamičnega oklepa in zaradi tega nudijo zelo pristno prvinsko vožnjo, saj denimo pri hitrosti nad 120 km/h na motorju že kar močno piha. Pogosto so ti motocikli tehnično zelo blizu športnim izvedbam, le da so prilagojeni, da ne dosegajo tako visoke končne hitrosti in imajo menjalnik z nekoliko krajšimi prestavnimi razmerji. Zato ni presenečenje, da so zelo zabavni in živahni ob dodajanju plina ter zasijejo na ovinkastih cestah. 


Z višino sedeža na naked motociklih ne bi smeli imeti težav. Tudi položaj sedenja za širokim in ravnim krmilom je pokončen in do zakonsko omejenih hitrosti vožnja kljub temu, da na njem bolj piha, ni pretirano utrujajoča. V smislu ciklistike in voznosti so ti motocikli odličen kompromis med stabilnostjo in športno agilnostjo. 


Med pluse brez dvoma lahko dodamo športni karakter in dejstvo, da so primerni tudi za vožnjo po dirkališču, med minuse pa pomanjkanje vetrne zaščite, ki je pravo nasprotje od denimo potovalnih motociklov.


Če se boste vozili v dvoje, je potrebno preveriti tudi, ali ima naked motocikel, ki vas zanima, dovolj velik in udoben sedež. Ta je namreč praviloma zelo skopo odmerjen. 

 

Športni motorji


S tem smo prišli tudi do najbolj vznemirljive in najhitrejše kategorije. Gre seveda za kategorijo športni motocikli. Pred dobrim desetletjem smo bili priča obdobju, ko je bila ta kategorija najbolj priljubljena. Gneča na cestah, omejitve hitrosti in drastično zmanjšanje prodajnih številk pa so poskrbeli, da se je ta kategorija komaj obdržala. Na cestah jih le še zelo redko srečamo. S takšnim motociklom si ob majhni nepazljivosti zares zelo hitro v prekršku. 


V prvi prestavi sodobni 1000 kubični športni motocikel z lahkoto doseže tudi 160 km/h. V šesti prestavi pa 300 km/h.


Zato se je veliko uporabnikov teh motociklov, ki predstavljajo tehnološke bisere in uporabljajo vso najsodobnejšo tehnologijo, ki je danes na voljo, odpravljajo tja, kjer ni omejitev - na dirkališča. Tam v igri stotink ob programih za nadzor oprijema zadnjega kolesa in ostalih sodobnih asistenčnih sistemih nudijo izjemno izkušnjo. 


To niso motorji za potovanja (čeprav se najdejo posebneži, ki gredo zelo daleč tudi s takšnimi motorji) še manj za potovanja v dvoje. Tudi sedenje je nagnjeno močni naprej in med vožnjo veliko teže zgornjega dela telesa sloni na rokah, medtem ko so kolena močno pokrčena. Udobje je resnično problem na sodobnih športnih motociklih. V lovu za zmogljivostmi so ti motocikli postali zelo radikalni in so kot neke vrste športni pripomočki za adrenalinska doživetja. Tudi cenovno sodijo v višji razred. 


Superšportni motor. Foto: Gigi Soldano.

Čoperji in ostali prilagojeni motorji


Njihovo popolno nasprotje so custom motocikli oziroma  čoperji. Že smo v tej kategoriji pa poznamo različne podzvrsti od takšnih motociklov za potovanja z veliko aerodinamične zaščite na sprednjem delu ter stranskimi kovčki do takšnih, ki nimajo nič vetrne zaščite in kaj dosti več kot 100 km/h z njimi sploh ne predstavlja več nobenega užitka. Običajno jih poganjajo veliki dvovaljni motorji V zasnove z veliko prostornino vse tja do 2000 kubičnih centimetrov. Ti motocikli so tudi zelo težki in zato niso primerni za začetnike. 


Čeprav se motoristi in motoristke na teh motociklih načeloma vozijo zelo umirjeno, je prav v tej kategoriji zelo pomembno, da obvladujemo uporabo zadnje zavore, ki prinaša več zavorne moči na zadnje kolo kot pri ostalih vrstah motociklov. Z uporabo zadnje zavore si tudi močno olajšamo vožnjo po ovinkih oziroma pri manevriranju pri počasni vožnji. 


Če nam tako velik in težak motor pade po tleh na parkirišču, ga bomo sami zelo težko pobrali.


Prav tako je vožnja z njimi drugačna. Že položaj sedenja je specifičen z nogami, pomaknjeni naprej, kako ekstremno, je sicer stvar posamezne izvedbe. Imajo pa ti motocikli najnižje sedeže in so zato (varljivo) zanimivi tudi za vse, ki so nižje rasti. 


Čoper


Motokros motorji


Če smo takole na kratko opisali vrste motociklov za vožnjo po cesti, pa lahko opišemo tudi glavne vrste terenskih motorjev. Če govorimo o športu ali rekreaciji in motorjih za tekmovanja, je zadeva jasna. To so motokros motorji, ki so specialke za vožnjo po motokros progah oziroma poligonih. Nimajo svetlobnih teles in ostale opreme za na cesto, prav tako so glasnejši in nimajo toliko omejitev glede glasnosti in izpustov kot motocikli za cesto. Nenazadnje je njihova uporaba omejena na kratkotrajne vožnje. 


Poznamo motokros motorje različnih velikosti od 50 ccm za otroke, stare 3 leta do 450 kubičnih strojev, za katere je potrebno imeti veliko vozniškega znanja in odlično telesno kondicijo. V zadnjem letu počasi, a vztrajno v ta segment prodira tudi elektrifikacija tako pri motorčkih za otroke kot pri velikih strojih s polno močjo. 


Poznamo tudi podzvrst motokros motociklov. Če jih obujemo v dirkalne cestne gume in namestimo močnejšo sprednjo zavoro, dobimo dirkalnik za supermoto. Te motocikle se vozi večinoma po karting stezah. Treningov s takšnimi supermoto motocikli, ki so zelo nišni, in sicer tudi na voljo v cestnih izvedbah, se pogosto poslužujejo tudi MotoGP zvezdniki. 


Bi radi svojega otroka spoznali s svetom motošporta? Preberite nekaj nasvetov.


Motokros motor in hardenduro motor. Foto: Janez Mandeljc.


Enduro, trail in scrambler motocikli 


Na oko zelo podobni z enakimi zasnovami  po tehnični plati, a z minimalno obvezno opremo za uporabo v cestnem prometu, so na osnovi motokros specialk narejeni motocikli za enduro. To so prav tako športni rekviziti s to razliko, da so njihovi izpuhi tišji, razlikuje pa se tudi dimenzija (18 palcev namesto 19) in profil zadnje pnevmatike, ki je manj agresiven in je namenjena vožnji prek skal, korenin, blata in peska. Netekmovalnim endruo motociklom, ki so nekoliko težji in tudi s prostorninami nad 500 ccm pa pravimo trail, ki so, kot pove že ime, namenjeni vožnji po makadamskih in kolovoznih poteh. 


Zakaj velja enduro za fitnes na dveh kolesih? Preverite, kako vam lahko izkušnje z vožnjo endura pomagajo k bolj varni vožnji na cesti.


Enduro trail motor


Nekam vmes med segment enduro in cestnih motociklov bi lahko uvrstili tudi v zadnjem desetletju zelo priljubljene motorje z oznako scrambler. Gre za nekoliko bolj robustno grajene cestne motocikle s širokim enduro krmilom, ki so obuti v gume s terenskim profilom. V resnici so prav ti motocikli zaradi nižjega sedeža in lahkotne vodljivosti ter dokaj nizke teže primerni za začetnike in seveda vse, ki se radi zapeljejo tudi z asfalta na makadamske ceste. Posebnost teh motociklov je tudi neo-retro izgled z okroglo sprednjo lučjo. Običajno jih poganjajo eno in dvovaljni motorji, prostornin od 250 do 1200 ccm.


Scrambler naked motor. Foto: Jure Gregorčič. 


Trial – motocikel za učenje


Po imenu trail zelo podobni, a v osnovi zelo drugačni, so motocikli za trial. Gre za zvrst motošporta, kjer hitrost ni pomembna, pomembno pa je ravnotežje in občutek na sklopki ter seveda znanje, ki je potrebno za premagovanje ekstremnih ovir. Ti motorji nimajo sedeža, ker se ves čas vožnje stoji na nogah. To so tudi najcenejši motocikli za vzdrževanje, sicer pa odlična osnova za spoznavanje s svetom motociklizma in motošporta. Tudi v trialu najdemo motorje za otroke od dveh do treh let starosti naprej in seveda odrasle izvedbe.


Trial motor. Foto: GasGas.


Skuterji – zabavni, praktični in odlični za mestno in primestno rabo


Zgodba skuterjev je jasna: gre za praktično in cenovno dostopno prevozno sredstvo z nizko porabo goriva za boj z mestno gnečo. Prvi skuter je Piaggio Vespa, ki velja za začetnika te sodobne urbane mobilnosti. Začetki segajo vse od časa po drugi svetovni vojni, ko je predvsem Italija nujno potrebovala poceni mobilnost za širše množice. Z razvojem segmenta so se skuterji razvili v različne smeri od 50 kubičnih do 750 kubičnih centimetrov, ki po voznih lastnostih že močno konkurirajo motociklom. 


Posebnost skuterjev je, da jih poganjajo motorji, ki so opremljeni s samodejnim menjalnikom oziroma natančneje variomatom in torej ne poznajo sklopke. Ročici za sprednjo in zadnjo zavoro sta zato na krmilu. Praviloma imajo pod sedežem prostor za vsaj eno čelado in nekaj prtljage, dobro vetrno zaščito (predvsem za noge) in dodaten predal pred nogami. 


Skuterji imajo manjša kolesa od motociklov, kar nekoliko vpliva na vozne lastnosti, sicer pa velja pravilo, da skuter z večjimi kolesi nudi boljše vozne lastnosti.


Njihova uporaba je enostavna in zato primerna za praktično vsakogar. Tudi sedeži so dovolj nizki, da s tem ne bi smeli imeti težav tudi vsi, ki so nižje rasti.  Odkar imamo v Sloveniji možnost opravljanja izpita koda 125, je prodaja skuterjev s prostornino do 125 ccm poletela v nebo. 


Kljub temu, da je pot do izpita enostavna in hitra (saj je dovolj, da uspešno opravite s CPP testom in z najmanj šestimi urami vožnje v šoli vožnje), priporočam, da se po kakšnem letu vožnje odpravite na tečaj varne vožnje, ki bo izostril občutke in predvsem pomagal, da boste dobro predvidevali prometne tokove in zaznali potencialne nevarnosti, ki na vsakega motorista in skuterista prežijo v sodobnem cestnem prometu. 


Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

 

Avtor fotografij, če ni drugače označeno: Peter Kavčič.

motorno kolo, varna vožnja, prosti čas, zavarovanje motornih koles
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno pot z vašim motorjem, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.

Želim se naročiti