Na poti
Kako deluje hibridni avto?
OKTOBER 2025 | čas branja:
Zadnja sprememba: 28. 10. 2025 ob 13:20:55
Hibridni pogon je v avtomobilih prisoten že dolgo in je v zadnjem času postal stalnica, pa vendar je morda za koga, ki prehaja s »klasike«, še vedno rahla neznanka. Zato se bomo tokrat poglobili v različne vrste hibridov, njihovo delovanje in načine uporabe.
Kaj je hibridni avto?
Osnova vsakega hibridnega vozila je v tem, da klasičnemu motorju na notranje zgorevanje, običajno bencinskemu, doda električno pomoč. To resda poveča kompleksnost pogonskega sklopa, vendar proizvajalci s tem zasledujejo in vsaj delno tudi uresničujejo več ciljev. Najbolj očiten je zniževanje porabe in izpustov. Obenem lahko tovrstni modeli nudijo tudi boljše zmogljivosti, drugačno vožnjo in še kakšno spremembo v primerjavi s tem, česar ste pri avtomobilu navajeni.
Pomoč lahko dodaja konkreten elektromotor, ta je v določenih okoliščinah tudi v vlogi glavnega pogona, lahko pa zgolj drugačen zaganjalnik oz. generator, ki ne more samostojno poganjati vozila.
Navkljub vzponu povsem električnih avtomobilov v letošnjem letu je v večini evropskih držav –ta čas vodilna vrsta pogona hibridni. Izjema sta Norveška in Danska, ki sta bolj ali manj popolnoma prešli na električne avtomobile. Sledijo avtomobili z bencinskimi motorji, kamor statistike štejejo tudi »blage hibride,« saj ne bi bilo pošteno, da bi jih šteli skupaj s »polnimi« oz. »samopolnilnimi« hibridi, ki večinoma lahko vozijo tudi izključno na električni pogon, čeravno le na kratke razdalje. Mnogi modeli sicer klasičnega bencinskega pogona niti ne nudijo več, vsi tovrstni imajo dodan blagohibridni sklop. Nekoliko je zrasel tudi tržni delež priključnih hibridov, ki je bil v vzponu že pred časom, nato zastal, a zdaj z novo osredotočenostjo proizvajalcev na to področje in bolj vznemirljivimi izdelki doživel vnovičen razcvet. Še vedno omejen, a ga ni mogoče povsem ignorirati.
Hibridi so v več kot dveh desetletjih, odkar so na trgu, močno napredovali, in se tudi izkazali za dovolj zanesljive.
Vrste hibridnih avtomobilov
V osnovi poznamo tri vrste hibridnih vozil, vendar se meje včasih nekoliko zabrišejo in je za določene modele težko določiti, kam pravzaprav sodijo.
Samopolnilni ali polni hibrid
Najdlje je prisoten t. i. samopolnilni hibrid, uporablja se tudi poimenovanje polni hibrid oziroma klasični hibrid. Pri tem sta dodana elektromotor, ki je dovolj zmogljiv za premikanje vozila, in baterija z zalogo za kakšen km električne vožnje (običajno kapacitete cca 1,5 kWh), menjalnik pa je ali brezstopenjski (CVT) ali robotizirani ročni. Baterija se z rekuperacijo energije polni med zaviranjem, pri nekaterih lahko tudi motor z notranjim zgorevanjem deluje kot generator električne energije.
Glavni namen polnega hibrida je nižja poraba goriva in s tem tudi nižji izpusti CO2, četudi sam sklop poveča maso avtomobila.
Baterije v tem sklopu so drugačne kot pri povsem električnih vozilih, nimajo najboljše energijske gostote, vendar so zasnovane za veliko ciklov polnjenja. Teh se namreč pri majhni kapaciteti nabere veliko več kot pri baterijskem avtu, saj se med potjo običajne dolžine baterija nekajkrat napolni in izprazni. Nikoli sicer do konca, saj nekaj zaloge mora vedno ostati, če denimo pride potreba po dodajanju moči, denimo v kakšnem klancu, ali za vožnjo vzvratno, če ta poteka izključno na elektriko.
Klasičnega hibrida ne morete polniti preko vtičnice. Baterija se polni samo z regeneracijo.
Blagi hibrid
Blagi hibrid ima bistveno manjšo baterijo in le pomožni elektromotor ali celo zgolj zaganjalnik, ki le dodaja nekaj moči pri speljevanju in pospeševanju ter »gladi« območja, v katerih bencinski motor ne deluje najbolj uglajeno. Tudi to naj bi pripomoglo k nižji porabi, vendar se razlike merijo v dl, ne v l na 100 km. Pogosto je celo bolj opazna razlika v lepši vožnji, hitrejših pospeških in večji »elastičnosti« pogonskega sklopa. Nekateri blagi hibridi so ravno na meji, da bi jim lahko rekli polni, saj je njihova kapaciteta baterije zadostna in motor dovolj zmogljiv, da vsaj skozi kakšno naselje lahko (pretežno) vozijo na elektriko. Se pa v različno velikih vozilih lahko enak sklop obnaša različno, v manjših preklopi na električni pogon, v večjih (in težjih) pa slednji le dodaja k skupni zmogljivosti pogonskega sklopa.
Pri obeh vrstah hibridov je prehajanje med različnimi načini pogona večinoma samodejno in voznik na to nima vpliva, razen izbire voznega načina, ki tudi nekoliko vpliva na samo delovanje.
Priključni hibrid
Tretja vrsta so priključni hibridi. Tu pravzaprav dobite tri avtomobile v enem. Popolnoma baterijskega, samopolnilnega hibrida in klasičnega bencinskega. Baterija je dovolj velika, , da zagotavlja od okoli 40 do 100 km vožnje izključno na elektriko, elektromotor primerljive zmogljivosti bencinskemu, pa lahko prevzame nase vse scenarije vožnje. Poleg tega lahko avto deluje tudi kot samopolnilni hibrid ali pa vozi brez izkoriščanja »hibrida,« da s tem ohranja zalogo v bateriji za kasneje, denimo ko boste z avtoceste zavili na lokalno cesto ali v mesto, kjer si boste želeli brezemisijske vožnje na elektriko.
Priključni hibrid , je jetreba redno in vestno polniti. V nasprotnem primeru ima zaradi dodatne mase lahko še višjo ali vsaj nič nižjo porabo od primerljivega bencinskega modela ali samopolnilnega hibrida. Težava je lahko, da ga ni vedno preprosto mogoče povsem ali dovolj hitro napolniti. Če vgrajeni polnilec podpira zgolj enofazno in počasnejše polnjenje kot pri popolnoma električnem vozilu, oziroma ni možnostihitrega polnjenja z enosmernim tokom je lahko avto priključen celoten čas sestanka ali obiska trgovine, pa bo pridobil le za 10 ali 20 km dosega.
Priključni hibrid je smiseln, če imate dnevne vožnje v razponu od 30 do 60 km, občasno pa greste na kakšno daljšo pot, na kateri ne želite obiskovati polnilnic.
Priključni hibrid lahko tudi med vožnjo s »prazno« baterijo, sploh po razgibanem terenu z dosti rekuperacije, opravi več razdalje na elektriko kot samopolnilni. Razlog je v tem, da lahko v baterijo z večjo kapaciteto shrani več energije, proizvedene z zaviranjem, in je lahko tudi več porabi, preden mora zajeziti praznjenje. Toda po pretežno ravni cesti in z malo zaviranja lahko tudi porabi občutno več.
Omeniti moramo še dve vrsti avtomobilov. Prva je popolnoma električni s podaljševalnikom dosega. Klasični motor namreč skrbi za proizvodnjo električne energije, ne poganja pa koles, da se lahko peljemo dlje, ne da bi se ustavili za polnjenje. Podoben, vendar brez velike baterije je avtomobil, ki vedno vozi na elektriko, vendar slednjo tudi vedno proizvaja motor z notranjim zgorevanjem. Pri takem vozilu še vedno točimo gorivo in ga ne priklapljamo za polnjenje baterije.
Drugačna vožnja: kako voziti hibridni avto
Hibridi se ne razlikujejo od klasike le pri porabi, temveč tudi pri samem načinu vožnje. Ker se pri zaviranju polni baterija, za ta namen bolj izkoriščajo elektromotor, nekateri celo nudijo vožnjo z rekuperacijo (način menjalnika B namesto D ali kakšna podobna oznaka) v maniri električni modelov. To pomeni, da takoj, ko spustimo pedal za zavoro, avto začne zavirati, namesto da bi z nespremenjeno hitrostjo »jadral« naprej. Seveda tudi ni možnosti ročnega menjalnika, ki pa nasploh vse bolj izginja iz ponudbe. Toda samodejni je tu nekoliko drugačen in ob odločnejšem pospeševanju je lahko hibridni avtomobil dokaj glasen. A, ko doseže želeno hitrost in menjalnik najde pravo razmerje, se tudi zelo hitro umiri.
Kot sem že omenil, pogosto vse poteka samodejno, so pa primeri samopolnilnih hibridov, pri katerih se voznik lahko odloči, da želi voziti na elektriko. Vendar lahko sistem to nastavitev spremeni, če ni dovolj zaloge v bateriji ali če drugi pogoji niso ustrezni. Podobno je tudi pri priključnih hibridih, ki bolj ali manj vsi ponujajo izbiro izključno električne vožnje, vendar se lahko zaradi mraza ali kakšnih drugih okoliščin (potrebe po večji moči in še čem) vsaj začasno vključi tudi termični motor.
Pri blagem hibridu sicer kakšnih razlik pri sami uporabi ne bo in tudi ročni menjalnik je še na voljo, vendar boste morda zaznali bolj »gladko« vožnjo pri nižjih hitrostih oz. nižjih vrtljajih motorja, kjer brez tovrstne pomoči pogosto občutimo nekaj »kašljanja« in cukanja. To dodatna pomoč generatorja oz. elektromotorja zgladi.
Če je izbrani model na voljo kot cenejši klasični bencinski ali kot dražji blagi hibrid, v prid slednjemu govori manj razlogov kot v prid »pravemu« hibridu, ki lahko vozi tudi izključno na električni pogon.
Zavarovanje hibridnega avtomobila
Ne glede na vrsto pogona, morate lastniki vozila skleniti obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Tudi pri e-vozilih oziroma hibridih se pri višini premije upoštevajo vrsta vozila, moč motorja oziroma baterije ter premijski razred.
AO lahko dopolnite tudi s kasko zavarovanjem oziroma njegovimi kombinacijami. Zavarovanje avtomobilskega kaska vključuje tudi direktni in indirektni udar strele. Pri indirektnem udaru strele To pomeni, da je krita škoda, če do nje na vozilu pride med polnjenjem zaradi prenapotosti v omrežju, ki je posledica indirektnega udara strele.
Cena kaska je odvisna od nabavne vrednosti avtomobila in tako za električna ali hibridna vozila ni dražja, kot bi bila za avtomobil iste nabavne vrednosti s klasičnem zgorevanjem.
