Na poti
Video: Kako se rešiti iz prevrnjenega avtomobila
JULIJ 2026 | čas branja:
Zadnja sprememba: 09. 07. 2026 ob 10:48:32
Trenutek, ko neizprosni zakoni fizike avtomobil postavijo na streho in so voznik in potniki obrnjeni na glavo, zahteva preudarnost, da tudi potem, ko se avtomobilski potres oziroma prevračanje zaustavi, ne pride do napačnih reakcij, ki bi vodile v nove nevarnosti. V AMZS centru varne vožnje na Vranskem smo prevrnili avtomobil, da bi pokazali, kako nevarna je taka nesreča in prikazali pravilne postopke reševanja iz prevrnjenega vozila.
Prevračanja avtomobila poleg naleta v bok sodi med najbolj nevarne prometne nesreče, ki so relativno pogoste v vseh letnih časih. Reševanje iz prevrnjenega avta je lahko življenjskega pomena, zato je nujno, da ljudje razumejo postopke ob takšni prometni nesreči. Luka Žunec, AMZS inštruktor varne vožnje, ob tem poudarja, da morajo biti temelji uspešnega reševanja postavljeni, še preden se nesreča oziroma prevračanje zgodi.
Temelj uspešnega samoreševanja: orientacija in klic na pomoč
Že v teoriji je samoreševanje iz prevrnjenega vozila razmeroma zahteven postopek, ki ga je potrebno izvesti po določenih korakih. V praksi pa je to še toliko težje, ker ima vsaka nesreča povsem svojo pot dogodkov. Luka Žunec, AMZS inštruktor varne vožnje, pravi, da so prvi trenutki, ko se avtomobil zaustavi na strehi, ključni: “Če nismo resno poškodovani, si moramo vzeti nekaj sekund, da se umirimo, nadihamo in se nenazadnje tudi orientiramo, da sploh ugotovimo, kje je pot rešitve oziroma kaj je – ko smo obrnjeni na glavo – zgoraj in spodaj. Čim prej pa je treba sprožiti klic na pomoč!”
Video: Oglejte si, kako nepredvidljivo je dogajanje v avtomobilski kabini, ko streha udari ob asfalt!
Nevarne gostilniške razprave: brez varnostnega pasu je preživetje resno ogroženo!
Ob prevrnjenem avtomobilu na asfaltu AMZS centra varne vožnje inštruktorja najprej povprašamo, kako nevarne so “gostilniške” trditve, da je nekdo avtomobilsko prevračanje preživel, ker ni bil "privezan". Luka Žunec pravi, da je manj kot promil potnikov ali voznikov, ki po čudežnem naključju preživijo izmet iz kotalečega se avtomobila, ker niso uporabljali varnostnega pasu.
“Veliko in žal še vedno preveč je primerov prevračanja, ko vozniki ali potniki umrejo samo zato, ker niso uporabljali varnostnega pasu. Varnostni pas je tisti sistem v avtomobilu, ki je do sedaj rešil največ življenj in je enako učinkovit kot pri ostalih nesrečah tudi pri prevračanju. To je dejstvo.”
Varnosti pas je tudi pri prevračanju avtomobila izjemno učinkovit varnostni pripomoček!
“Še vedno opažamo, da potniki na sedežih zadaj ne uporabljajo dosledno varnostnega pasu. Ker so zadaj ljudje pogosto nepripeti, se morajo zavedati, da na njih sile delujejo enako, kot če bi sedeli spredaj. Že samo en nepripet potnik v avtomobilu poleg sebe ogroža tudi vse ostale, ki so ustrezno pripeti z varnostnim pasom. Pri trku s hitrostjo 50 km/h je lahko nalet potnika iz druge vrste usoden za tistega, ki sedi pred njim.”
Potnikov ali voznikov, ki niso uporabljali varnostnega pasu in so preživeli izmet iz kotalečega se avtomobila, je manj kot promil. Preživeli so le po spletu srečnih naključji!
Ko običajni predmeti postanejo nevarni izstrelki
Ko fizika in gravitacija vzamejo avto v svoj primež, v kabini na potnike preti še ena nevarnost, ki jo vozniki pogosto zanemarjajo. Prtljaga oziroma prosto odloženi predmeti v kabini. Kako nevarni so lahko odloženi predmeti, smo nazorno videli, ko smo prevrnili avtomobil, ki že kar nekaj časa na cesti ni služil svojemu namenu. Iz razbitine je skupaj z razbitim steklom na asfalt priletel celo kuhinjski nož. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, kako nevarno bi bilo to, če bi v odpisanem cliu med prevračanjem sedel voznik oziroma potniki.
Razmislite kaj vse odlagate v potniški kabini avtomobila!
Ljudje marsikaj prevažamo v svojih avtomobilih in dejstvo je, da lahko na videz povsem nedolžni predmeti v primeru prevračanja poletijo po kabini in postanejo nevarni izstrelki. Luka pravi, da navidez statični predmeti že pri zaviranju v sili lahko postanejo nevarni: “Sile ob trku naraščajo zelo sunkovito in tako že povsem običajni predmeti, kot so ključi, telefon, plastenka z vodo … dobijo pospešek oziroma energijo. Če kaj od tega prileti v vas in vas zadane na napačno mesto, so posledice lahko zelo hude. Še posebej pa je to pomembno pri prevozu večjih kosov prtljage, denimo na poti na poletne počitnice. Ta mora biti ustrezno pritrjena in po potrebi tudi fizično ločena z ustrezno opremo v prtljažniku.”
Ogenj in voda
Pri prevračanju avtomobila in postopku samoreševanja dodatno kompleksno nevarnost predstavljata ogenj in voda. Luka pove, da sicer vsak dim ob prevračanju ne pomeni, da so plameni že vzplamteli.
Kako prepoznati resnično nevarnost požara?
“Pri prometni nesreči je potrebno ločiti med paro oziroma dimom, ki nastane zaradi razlitja tekočin po vročih motornih delih ali kot posledica proženja zračnih varnostnih mehov. To ne predstavlja dodatne nevarnosti in ni razloga za preplah. Če pa dim postane temno siv ali črn, pa obstaja velika nevarnost požara. Takrat je potrebno čimprej ljudi potegniti iz avtomobila. Pri tem se je treba zavedati, da avtomobil ne bo eksplodiral kot v filmu.”
Posebej nevarno je tudi, če se avto prevrne v vodo ali strugo malo večjega potoka, saj lahko kabino hitro do vrha napolni voda. Pri prevrnitvi avtomobila v globoko vodo pa bo avto povsem potonil že v dobrih treh do štirih minutah. Laminirana (dvojna) stranska avtomobilska stekla je skoraj nemogoče razbiti brez ustreznega varnostnega orodja, denimo z zaponko varnostnega pasu, avtomobilskim ključem ali ogrodjem avtomobilskega vzglavnika.
Orodje za hitro in učinkovito samoreševanje
Luka Žunec pokaže kombinirano orodje za samoreševanje, ki ga je dobro imeti v vsakem avtomobilu: "Gre za konico z vzmetjo, ki točkovno razbije steklo, in na drugi strani zaščiteno rezilo za rezanje varnostnega pasu, če tega ni mogoče sprostiti na zaponki. Pri tem bodite pozorni, da steklo razbijate v predelu, ki je najbolj šibko – v spodnjem kotu bočnih stekel. Pri tem bodite pozorni, da po razbitju stekla ob okvirju izbijete črepinje, da se ob plezanju iz avtomobila ne boste še dodatno porezali."
Pri AMZS že dolga let za demonstracijo reševanja iz prevrnjenega vozila uporabljajo prevračalnik. Z Lukom sva sedla vanj in pokazala, kako neprijeten je občutek že, če v varnem okolju obvisite v varnostnem pasu z glavo navzdol. Luka poudarja, da takoj, ko začutite prevračanje avtomobila, obe roki prekrižate čez prsni koš z dlanmi na ramenih. To je edini položaj, v katerem bosta roki lahko kljubovali silam. Ko se vse skupaj umiri, pa je potrebno začeti obračun z gravitacijo in se z ustrezno tehniko varno osvoboditi varnostnega pasu, ne da bi padli na glavo. Pri tem imata ključno vlogo naši najpomembnejši okončini – nogi.
Uporabite noge, da razbremenite varnostni pas!
Z nogami najdite ustrezno oporo in se oprite na noge, da telo pritisnete ob sedež in razbremenite varnostni pas. Šele nato boste lahko odprli zaponko varnostnega pasu ter se s pomočjo lastne opore kontrolirano spustili iz visečega položaja. Če ste dovolj močni in gibčni, lahko noge poskusite spraviti podse in se z njimi upreti v streho avtomobila.
Samoreševanja nikakor ne začnite, če ste resneje poškodovani ali čutite močnejše bolečine, saj lahko nekontrolirani padec iz sedeža še dodatno poslabša vaše stanje. Če je v vozilu potnikov več, naj se najprej začne reševati tisti, ki ima največ prostora in najhitrejšo možnost izhoda iz prevrnjenega vozila. Če je avto prevrnjen na bok, je reševanje nekoliko lažje, saj voznik in potniki ne visijo v pasu obrnjeni na glavo. Ko se rešite, pomagajte še ostalim potnikom. Če so v avtomobilu otroci, najprej poskušajte varno odpeti sebe in jim nato pomagajte zapustiti prevrnjen avtomobil. Oglejte si video.
Takoj, ko začutite prevračanje avtomobila, obe roki prekrižajte čez prsni koš z dlanmi na ramenih.
Samoreševanja se ne lotevajte v primeru, da je avto tudi po koncu prevračanja obtičal v izredno nestabilnem položaju in v katerem bi najmanjši premik ali prenos teže lahko sprožil drsenje ali ponovno kotaljenje avtomobila. Na primer na zelo strmem ali prepadnem območju. V takem primeru je nujen klic na pomoč, da bo pri vas čim prej ekipa tehničnega reševanja. Ta bo lahko stabilizirala avtomobil in zavarovala mesto nesreče ter s specialnim orodjem po potrebi tudi razprla razbitine za lažjo prvo pomoč in reševanje ponesrečenih oziroma ujetih.
Kako pomagati od zunaj?
Če kot očividec naletite na nesrečo s prevrnjenim avtomobilom, najprej zavarujete mesto nesreče in poskrbite za svojo varnost. V primeru požara je potrebno nemudoma vse tudi morebitne poškodovane potnike čim prej izvleči iz vozila. Če požar ne grozi, pa preverite kako poškodovani so potniki. V primeru težjih poškodb s sumom na poškodbo vratu ali hrbtenice je najbolje počakati reševalno vozilo in ekipo nujne medicinske pomoči, da bodo zasilno imobilizirali ponesrečenca in skupaj z gasilci poskrbeli za čim varnejši izstop. Pri pomoči poškodovanim pri reševanju izpod avtomobila ali nudenju prve pomoči v kabini najprej preverite stanje varnostnih zračnih blazin. Če so te sprožene, lahko posegate med njih in osebo, ki ji pomagate. Če niso, pa lahko pri prevrnjenem avtomobilu pride tudi do naknadne sprožitve in posledično obstaja nevarnost, da vas blazina stisne ob osebo, ki ji skušate pomagati. V primeru nesproženih zračnih blazin pomagajte tako, da ne posegate v aktivacijski prostor varnostnega meha.
Kaj pa, če se iz prevrnjenega avtomobila ne morete rešiti sami?
Za konec velja poudariti, da tudi v primeru, če se zaradi hudih poškodb ali nezavesti niste sposobni sami rešiti, to ne pomeni, da nihče ne bo vedel, da potrebujete pomoč. Od 1. aprila 2018 morajo biti vsi novi avtomobili pri nas opremljeni s sistemom samodejnega klica na pomoč – eCall.
Sistem eCall samodejno sproži klic na številko 112 (ki je enaka v vseh evropskih državah) v trenutku, ko je udeležen v težji prometni nesreči oziroma ob trku. Signal za klic sistem dobi iz nekaterih tipal, ki zaznavajo nenadne močne pojemke – takšna tipala na primer sprožijo varnostne mehe ob trku. Prav sproženje varnostnih mehov velja za merilo oziroma za mejo jakosti trka; eCall ne deluje ob trkih z majhno hitrostjo, pri katerih tudi ni nevarnosti za poškodbe potnikov v avtu. Lahko pa klic ročno – s pritiskom na gumb – sproži tudi voznik oziroma katerikoli drug potnik v avtu – recimo ob nenadnih hujših zdravstvenih težavah.
