Na poti
7 nasvetov, kako se v avtu zaščitite pred virusi
APRIL 2020 | čas branja:
Zadnja sprememba: 08. 04. 2020 ob 09:00:00
V teh dneh, ko se Slovenija bori proti krutemu in nevidnemu sovražniku, se tudi na področju osebne mobilnosti soočamo s številnimi izzivi. Eden od teh je zagotovo dejstvo, da je tako rekoč čez noč osebni avto postal še pomembnejši dejavnik vsakdanjika. Hkrati pa gre za zelo omejen prostor. Zato morate dosledno skrbeti, da se v avtu zaščitite pred virusi.
7 nasvetov, kako se v avtu zaščitite pred virusi in poskrbite za varnost na cesti
1. Avtomobila ne delite
Avtomobila si v tem času ne gre deliti s prijatelji in sorodniki.
Po drugi strani pa je mnogim ta hip prav avto tista edina možnost, da se oskrbujejo s hrano, zdravili in drugimi nujnimi potrebščinami za življenje. V teh časih je avto tudi edini način prevoza oseb do zdravstvenih ustanov.
Če se denimo v trgovino podate s sopotnikom, se oba zaščitita z maskami.
2. Avto redno razkužujte
V avtu se voznik in sopotniki zelo pogosto dotikate nekaterih površin. In ker se nov koronavirus ne prenaša le kapljično, ampak po vsej verjetnosti tudi ob stiku z okuženimi površinami, je najboljša zaščita pred takšnimi prenosi temeljita higiena rok in razkuževanje vseh površin, kjer se lahko nahaja koronavirus.
Razkuževanje zato vzemite zelo resno – in bodite temeljiti ter natančni.
V notranjosti avtomobila morate razkužiti volanski obroč, prestavno ročico oziroma stikalo, ročico ali gumb parkirne zavore, naslonjala na vratih in naslonjala za komolce, stikala in gumbe avtoradia, zaslon multimedijske naprave, kljuke vrat, obvolanske ročice, stikala in vzvode za nastavitev sedeža in okvire vrat.
3. Previdno na bencinskih črpalkah
Na previdnost pa vsekakor v teh dneh ne gre pozabiti tudi pri oskrbi z gorivom. Na bencinskih črpalkah se uporabniki dotikamo istih površin, zato obstaja velika nevarnost okužbe.
Sami lahko poskrbite za čim manj bližnjega stika z zaposlenimi na servisih. Če se le da, plačujte na brezstični način, uporabljajte tudi rokavice in razkužilo.
4. V avto ne sedajte, če ne počutite dobro
Nikar ne sedite za volan, če se že počutite slabo. Že samo pri sezonski gripi in visoki temperaturi se vozniška sposobnost lahko poslabša kar za 64 odstotkov. Virusna okužba dihal povzroči napade kašlja, solzenje oči … kar seveda vpliva na zbranost voznika.
Ko kihnete med vožnjo s hitrostjo 100 kilometrov na uro, na cesto niste pozorni celih 65 metrov vožnje.
5. Vozite varno
Glavni apel vsem voznikom pa gre v smer varne vožnje. Vsaka prometna nesreča je v časih, ko so bolnišnice obremenjene z velikim številom bolnikov, ki se borijo z boleznijo Covid-19 lahko še toliko bolj usodna.
Na cestah je manj prometa, a to ne pomeni, da je vožnja lahko brezskrbna. Nikar ne podlezite skušnjavi in za volanom s telefonom v roki ne izpolnjujte številnih karantenskih izzivov, ki so preplavili družbena omrežja.
Oči, uprte v ekran mobilnega telefona namesto na cesto, pomenijo enako veliko tveganje, tudi če ste na cesti sami. Ko bo streslo volan in boste dvignili pogled, bo verjetno že prepozno, da bi z zaviranjem in krmiljenjem še zvozili ovinek.
Velika skušnjava je v teh dneh tudi hitrost, saj je na praznih cestah manj nadzora. Nikar ne tvegajte, cesta ni dirkališče. Dirkališče napake odpušča, cesta pa jih ne.
6. Ne hitite z menjavo pnevmatik
V zadnjih dneh smo bili priča nenadnim vremenskim preobratom. Iz toplih pomladnih temperatur smo prišli v čisto prave zimske razmere. Ne hitite z menjavo pnevmatik, saj je napovednih še kar nekaj mrzlih dni.
7. Bodite pozorni na vse udeležence prometa
Manj prometa bo ob ponovni otoplitvi na ceste privabilo več rekreacijskih kolesarjev in seveda motoristov. Za slednje velja opozorilo, da je telo treba navaditi na napor, na cestah pa bo veliko zavojev in križišč še vedno posutih s peskom zimskega posipa, ki hitro spodnese kolo ali motocikel.
Vozniki še niso povsem dojeli, da se začenja kolesarsko-motoristična sezona.
Vsi udeleženi v prometu moramo biti še toliko bolj pozorni drug na drugega. Kolesarji in motoristi se morajo še bolj previdno vključevati na cesto, predvidevati in pričakovati, da se lahko zgodi napaka.
Voznik avtomobila, ki se pelje po magistralni cesti čez Gorjance ali po kakšni drugi prometnici, ki je priljubljena med kolesarji in motoristi, bo v nepreglednem ovinku hitro zašel v težave, če bodo sredi ovinka trije kolesarji drug ob drugem s 15 km/h počasi in sproščeno potiskali pedale navkreber.
V teh dneh opažamo tudi vse več divjadi ob cestah. Manj prometa pomeni več in bolj sproščene prehode divjih živali. Zlasti ob zori in prvem večernem mraku je na izpostavljenih odsekih precej večja nevarnost naleta.
Na cestah je tudi precej intervencijskih vozil, predvsem reševalcev, ki hitijo po okužene bolnike. Ne pozabite, da vas z modro lučjo prosijo za prednost.
