Na poti
Potovanja z motorjem: Grčija
JULIJ 2025 | čas branja:
Zadnja sprememba: 24. 07. 2025 ob 14:08:19
Grčija je še vedno privlačna, prijazna, umirjena, arheološko bogata in se zrcali v krasnem morju, ponuja pa tudi obilo zanimivih cest, zato jo je seveda treba imeti na vrhu motorističnega seznama. Za potovanje z motorjem ponuja različne iztočnice. Za začetnike predlagam dve motoristični poti iz Igoumenitse. Za vse, ki so obiskali Grčijo pred desetletjem in več, pa pripisujem: Grčija se je spremenila.
Kam zaviti v Grčiji z motorjem?
V Grčijo se od sredine junija do sredine septembra z motorjem ne gre, ker se dnevne temperature vrtijo pri 35 stopinjah Celzija. Vročina je sicer drugačna kot pri nas, je suha in omogoča lažje dihanje. Ampak potovanje z motorjem je povezano z nujno rabo zaščitnih oblačil, zato je motoristom še bolj vroče. Kdor gre v Grčijo z motorjem julija in avgusta, mora biti zelo trpežen. In tudi previden, da mu sonce ne zažge odkrite kože, recimo golega vratu ali zapestij.
Odločitev, kako do Grčije, prepustim vam. Lepo je po cestah Balkana. Prijetno je s trajektom iz Benetk. Kdor bi si rad privoščil avanturo z ladjo, lahko spi na palubi ali na hodnikih. Ni zelo udobno, postane pa nepozabno.
Poceni letalski prevozi so precej spremenili dojemanje stroška in časa potovanja. Za razliko od tega je po balkanskih cestah do Soluna (Thessaloniki - Θεσσαλονίκη) vsaj 1.200 kilometrov. In tu smo šele na začetku, v pokrajini grški Makedoniji. S trajektom iz Benetk potovanje do prve grške luke Igoumenitse v pokrajini Epir traja en umirjen dan. Ker potovanje ali po cesti ali po morju pač stane in tudi traja nekaj časa, se je nujno doma dovolj dobro pripraviti. Moj predlog motorističnega načina potovanja po sami Grčiji pa je – vsak drugi dan v drugi kraj. Le na tak način se odkriva originalno Grčijo, doživi umirjeni ritem sredozemskega življenja. Teden dni ne bo dovolj, dva tedna je ravno prav.
Dve motoristični poti po celinski Grčiji
Kdor se v Grčijo z motorjem odpravlja prvič in bi se rad veliko vozil po ovinkih in občasno namakal v sveži vodi, ima na voljo vsaj dve lepi smeri, nekaj predlogov motorističnih poti pa najdete tudi v tem opisu Grčije z motorjem.
Igoumenitsa—Parga—Acheron—Ioannina—Meteroa—Delfe
Prva pot gre iz trajektnega pristanišča Igoumenitsa na jug slabo uro vožnje do mesteca Parga. Tu je že mogoče začutiti utrip obmorske Grčije. Iz Parge se je nujno treba zapeljati pol ure daleč do soteske reke Acheron, kjer se da na ledeni plitvi vodi preživeti cel dan. Je brez vstopnine. Parkirnega prostora je več kot dovolj. Naprej greste peš. Po sprva ledeno mrzli reki se brodi in uživa v svežini, razgledih in pogledih. Reka nosi mistično zgodbo, v antični Grčiji naj bi predstavljala človekovo zadnjo pot v podzemni svet. Govorimo o brodarju Haronu, ki je čez reko Stiks za kovanec prevažal mrtve v podzemlje. Je pa ta reka povezana tudi z Ahilom in njegovo nepopolno nesmrtnostjo, saj naj bi ga mati namočila v vodo in s tem zagotovila nesmrtnost. Ker pa ga je držala za peto, je bila to njegova smrtna točka. Torej, če se boste kopali, potopite se v vodo … škoditi ne more.
Iz doline reke Acheron pelje lepa stara cesta v Ioannino, kjer je lepo jezero in na njem otok z obglavljenim sultanom Ali Pašo, ki je bil lokalni albanski vladar.
Iz Ioannine pelje med hribi cesta do Meteore, ki je znamenita zaradi starih pravoslavnih samostanov postavljenih na vrh osamelcev. To je treba videti, čeprav se do samostanov pride le peš. Dobra obutev in zračna oblačila so bistvenega pomena. Kratkih hlač ne tolerirajo, ampak ženskam in moškim posodijo ogrinjalo – krilo.
Iz Meteore se vijugasta cesta spušča do imenitnega svetišča med gorami, do Delfov in bližnjega Parnasa, ki je smučarsko središče. Prespite lahko v Delfih ali gorski vasici Arachova.
Skozi Arachovo pelje cesta proti Atenam. Vendar raje kot v velemesto, zavijete do Korinta, si s ceste ogledate ozki prekop med dvema morjema in potegnete še slabih 50 kilometrov do obmorskega antičnega kraja Epidaurus. Mestna plaža je dostopna z vozilom in je zelo prijetna.
Igoumenitsa—Patras—Dimitsana—Olimpija
Morda pa vas pritegne druga smer? Spust iz Igoumenitse proti velemestu Patras je dovolj slikovit, da poplača sedenje za krmilom. Če vas daje utrujenost, priporočam nočni postanek v obmorskem mestecu Nafpaktos. Ima prijetno mestno in brezplačno plažo, obzidje pristaniške trdnjave, grad nad mestom, uličice s turistično ponudbo in nekaj prav dobrih, rahlo skritih tavernic z odlično hrano.
Celino pred Patrasom zapustimo prek lepega mostu, ki je razpet nad morjem. Ali pa se odločimo za trajekt, ki pod mostom vozi v izredno kratkih intervalih.
Pristaniško mesto Patras je zanimivo, recimo peš cona s trgovinicami in lokali. Dve, tri ure bo dovolj za lep vtis. Ker bo treba parkirati, naj vam navigacija pokaže smer do nekaj varovanih parkirišč v samem centru, ki so nastala na ruševinah stare zgradbe.
Iz Patrasa se v hribe dvigne deželna cesta, ki pelje v smeri kraja Dimitsana, v hribe, čez 900 metrov visoko. Vsaj za tri ure ovinkov pripelje v slikovit planinski kraj, ki je stisnjen med skale. Je cestni prelaz. Spodaj, v bližini je reka Lousios, ki je izdolbla zanimivo dolino. Tu se skrivajo več sto let stari samostani, ki so dobesedno obešeni na sredini prepadne stene. Obisk je dovoljen, le hoditi bo treba kakšnih dvajset minut ali tudi pet ur, če greste celo pot ob reki. Tudi kopati se da. Kdor bi rad raziskoval ob reki, naj si najame vodnika.
Sama po sebi se ponuja ideja, da se je treba zapeljati do Olimpije, simpatičnega kraja, ki nam je dal olimpijske igre in to pred 2.700 leti. Videti se da kje so imeli telovadnice (palaestra). Celo dirkali so s konji.
Grški magnet je predvsem čisto morje. Iz Olimpije je do obale le pol ure vožnje. Kam? Cela dolžina obale dol proti jugu je vabljiva in skriva zanimive zalive ter plaže. Morda vas pritegne na plažo Voidokilia blizu mesteca Paleokastro. Do tja je nekaj malega makadama, potem pa samo še mivka.
Vas zanima predlog poti za motoristično potovanje po Črni Gori ali po Jadranski magistrali? Preverite tudi ostale članke iz serije potovanja z motorjem na našem portalu.
Grčija se je spremenila
V nadaljevanju združim nekaj popotniških nasvetov in vtisov, kako je v Grčiji drugače kot pred dvajsetimi in tridesetimi leti.
Začnem z grškim utrinkom iz leta 2000 na morju. Manjši kraj ob mestu Nafplio (Ναύπλιο), vzhodni Peloponez. Lokalna taverna. Mize pokrite s karirastimi prti so stale na peščeni plitvini, za globino stopal v morju, da je bila večerja ob sveči prijetnejša. Lastnik taverne je govoril grško. Zmenili smo se z rokami in nasmehi.
Takšne slike grškega vsakdana so skorajda izginile. Tudi starci, ki so na večer posedali na klopeh pod drevesi in v rokah vrteli manjši rožni venec, so izginili.
Še pred dvajsetimi leti je bila Grčija prav takšna, kot pred šestdesetimi: malce revna, od sonca dišeče ožgana, enobarvna, ljudje izredno prijazni in neverjetno ustrežljivi.
Če lastnik lokala pač ni imel na ceniku z ledom narejene kave (kafe frape), je stekel čez cesto k sosedu in jo prinesel od tam. Ročno narejeni pekovski izdelki so bili nenadkriljivo dobri, prav tako njihovi ražnjiči, souvlaki, postreženi s tsatzikijem. In še bi lahko našteval dobrote takratne kuhinje »za v roko«. Ampak v letih 2009 do 2015 je po Grčiji trdo mlatila svetovna finančna kriza in ko je bilo videti, da so iz ta hudega ven, je prišla epidemija covida-19. Desetletje resnih šokov je prenekatero družinsko podjetje, taverno, trgovinico spravilo v propad.
Mlada generacija, ki je vzela turistične storitev v svoje roke, je na ranah staršev otrdela. Bolj so poslovno hladni, dvignili so cene, storitve so celo nazadovale in Grčija je definitivno izgubila nekaj pristnosti. Kdor se tja odpravlja prvič, tega niti ne bo opazil, ker je celoten paket okolje/storitve/cene ugodnejši in pristnejši, kot ga zadnje čase nudi sosednja Hrvaška. Kdor pozna tisto prejšnjo Grčijo, bo vzdihoval za starimi časi.
V velikih mestih in turističnih centrih je v zadnjih dvajsetih letih postala turistično plehka, gostinski meniji so napisani v angleščini, spominki so vzor azijskega kiča. Na srečo je podeželje trdoživo in se oklepa tradicije. Ohranja obraz iz šestdesetih let, živi umirjeno grško, kot bi bilo v svojem mehurčku. Deluje sicer sredozemsko razmetano in skromno. Po dvoriščih se vidi obledele japonske avtomobile s tovornim prostorom zadaj. Ljudje ohranjajo umirjen korak.
Grška kuhinja
Grčija je še vedno zelo kmetijska dežela. So območja, kjer oljke rastejo, do koder seže pogled. Enako je z žitom. Lubenice in melone, kupljene pri kmetu za cesto, so na popotovanju najboljša osvežitev. Za cesto pečena, z maslom namazana in posoljena sladka koruza je okusen prigrizek. Ne manjka kioskov in majhnih obratov, kjer pripravljajo hrano za v roko.
Najbolj tradicionalna sta »giros« ter »souvlaki«. Giros pita je daljni sorodnik kebaba, ki se je prijel tudi v Sloveniji. V tanek pita-kruh na tanko narežejo pečeno meso, dodajo nekaj zelenjave in pomfri. Souvlaki so sorodnik ražnjičev, le da so po okusu na višjem nivoju. Praviloma so iz svinjskega mesa, vratovine. Postrežejo jih s pomfrijem, paradižnikom, z nežno ter sočno čebulo in doložijo še tzatziki, omako iz grškega jogurta, kumaric, česna, kančka olivnega olja ter začimb. Dober kruh, skledica lokalnih oljk in požirek lokalnega vina so ob vsaki uri dneva odlično nadomestilo za kosilo.
Taverna je pozabljen izraz za manjše gostišče s kuhano hrano. Tu naj vas vodijo nos in oči. Žar na oglje in kakovost žar mojstra se zavoha daleč dol po ulici. Če v taverni prepoznate za mizami lokalne prebivalce, bo hrana zagotovo dobra, tradicionalna. Kaj nikoli ne razočara? Klasika je grška solata. Iz pečice bodo potegnili musako, polnjene paradižnike in paprike, pogosto tudi jajčevce. Kot prilogo ali kot eno od drobnih jedi (meze) je vredno poskusiti njihovo izvedbo zelo debelega belega fižola v paradižnikovi omaki. V liste vinske trte zvite drobne sarmice, polnjene z rižem, obogatenim z začimbami so izziv, ki zahteva nekaj poguma, a ne razočara. Kuhane so v vodi z dodanim sokom limone in se jedo hladne.
Več poguma zahteva »kokoretsi«. Zelo vabljivo je videti na žaru zapečena dehteče rjavo hrustljava debela klobasa. A pozor. To je črevo, polnjeno z ovčjo drobovino. Ima specifičen okus, ki se ga je treba navaditi … ali pa ga globoko ne maraš.
Obilna je ponudba sladic. Izstopajo baklave. A na žalost je vedno težje dobiti tiste ta prave grške baklave, polnjene z mletimi mandlji in odišavljene s kakovostnim cimetom. Dan je treba kronati s požirkom bistre žgane pijače ouzo (okus po janežu), ki jo podaljšajo z malo ledeno hladne vode. Zato dobi mlečnato barvo.
Namesto klasične grške kave, ki bi ji pri nas rekli turška kava, se v vročini veliko bolj prileže espreso frape, prava kava z veliko zdrobljenega ledu, s sladkorjem in z nekaj mleka. Če pa naročite generičen in bolj znan »kafe frape«, je ta narejen z instant kavo v prahu, ledom in mlekom. Pije se ga namesto vode.
Kopanje, arheologija in ostalo
Kopanje? Ni problema. Grško modro morje je neustavljivo privlačno in še precej čisto. Uradna poročila o kontroli kopalnih vod govorijo, da so v Grčiji edina resna nevarnost za vodo le zasebna turistična plovila.
Na srečo Grki še razumejo, da drevesa nudijo senco in ohladitev, zato ne sekajo vse poprek. Debelo olistane murve nudijo odlično senco. Čez najtoplejši del dneva življenje bolj miruje in se razcveti z bližajočim se mrakom. Ker pa je poletje povezano s sušo, suha makija rada zagori. In z nevarnostjo požarov v naravi grška vlada omeji tudi gibanje po antičnih znamenitostih v naravi, recimo po vrhu preročišča v Delfih.
Morda velja omeniti, da mladini iz EU ne zaračunavajo vstopnine v muzeje, svetišča, arheološke najdbe. Upokojenci plačajo znižano ceno.
Grčija uporablja svojo abecedo. In čeprav ima v prometu praviloma podvojene napise na smernih tablah, torej z imeni krajev, napisanimi tudi v latinici, tega na podeželju ne prakticirajo in zato je dobro imeti pri roki list z grško abecedo. Poznavanje vsaj petih grških fraz, recimo za hvala, dober dan … je vljudnost in nuja. Grki so ponosni in prijazni. Poznavanje nekaj osnovnih grških izrazov odpre vsaka vrata. Zapišite si jih na dlan:
- Evharisto = hvala
- Parakaló = prosim (odgovor na hvala)
- Yassas = živijo.
Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.
Foto: arhiv Mitje Gustinčiča
