Na poti
Potovanja z motorjem: Sredozemska mesta
NOVEMBER 2022 | čas branja:
Zadnja sprememba: 29. 12. 2022 ob 09:00:00
Če ne bo kakšnih presenečenj, bo prihajajoče leto prav vabljivo za motoristična potovanja. Kam obrniti krmilo? Če se boste namenili do sredozemskih prestolnic in drugih mest evropskega juga, je tukaj nekaj nasvetov za vožnjo in parkiranje, saj imajo še posebej v nekaterih mestih južne Evrope lahko posebne prometne režime.
Kaj ponuja sever?
Visoki skandinavski sever je lep, tu ni nobenega dvoma. A kdor je bil tam, tudi ve, da se tak projekt – o tem sem že pisal – precej rad obrne v delno mazohistično tragikomedijo. Sever je vremensko nepredvidljiv in predvsem je precej daleč. Vsakršno načrtovanje takšnega dopusta je kot igra na srečo.
Iz meni znanih pripovedovanj in tudi izkušenj ocenjujem, da je le eden desetih obiskovalcev visokega severa zadel krasno vreme in čudovite razglede. Res pa je, da zgoraj ni nikoli prav vroče. Kar je prednost, če človek ne trpi vročine.
Države in celine imajo različne prometne režime. Preverite jih in se pripravite, preden z motorjem odrinete od doma.
Kaj ponuja jug?
Gledano skozi oči motorista je logistično najmanj tvegano obrniti na jug. Istanbul je od nas oddaljen samo 1.500 kilometrov, le malce več je do Palerma. Do Rima je slabih 800 kilometrov, do že malo južneje ležečega Neaplja (Napoli) pa še 200 kilometrov. Firence so oddaljene samo 500 kilometrov in tja se da skočiti že za podaljšan vikend.
Izredno slikoviti albanski Gjirokastër je oddaljen 1.200 kilometrov in je že tik ob meji z Grčijo in bližnjim mestom Ioannina, ki se naslanja na jezero. Do Aten jih je še kakšnih 300 kilometrov. Toda! Tu si je treba postaviti cilj, kaj bi človek sploh rad videl. Atene so v Grčiji še najmanj zanimive: pač na vse strani raztegnjeno velemesto za tri milijone ljudi, najbolj znano po antičnem griču z Akropolo ter žurerskimi starimi ulicami točno pod njo. Če ste na tesnem s časom, Atene lahko tudi preskočite in pustite za kdaj drugič.
Kaj se da z motorjem videti v Grčiji? Preverite nasvete.
Premislite, kaj je (ne)vredno ogleda
Na prvem ali edinem izletu v katerekoli oddaljene kraje je prav narediti izbor obiskov oz. ogledov. V enem zamahu se vsega pač ne da zaobjeti. Pa še nekaj je treba razumeti.
Bolj je svet razvit, več pozna omejitev gibanja, ki zadevajo tudi motor.
Jug Italije sicer ni najbolj zvest izvrševalec direktiv iz Bruslja, ampak porast ekoloških zapovedi je segel tudi v manjše kraje. To pomeni, da moto popotnik vse pogosteje sreča prometne označbe, ki prepovedujejo vožnjo s starejšimi vozili oziroma prepovedujejo motoriziran vstop v center mesta in na obalne predele. Ravno te zapovedi so močno omejile prednosti motorja, ko si se lahko počasi svaljkal ob obali ali med starimi hišami in iz sedeža opazoval novi svet.
Zdaj je treba to narediti peš. To pa postane prav neprijetno, ker je motorist za pešačenje vedno neprimerno obut in oblečen. Računajte, da je treba za pešačenje imeti primerna oblačila in obutev. Bližnjice preprosto ne obstajajo.
Izziv številka ena: parkiranje
Italijani so na srečo precej elastični tudi pri nadzoru zapovedi. Če je popotnik prijazen in dovolj razumno predstavi problem, bodo zamižali na obe očesi. Sam sem v manjšem kraju Pozzuoli na polotoku pred Neapljem parkiral s prtljago naložen motor točno na trgu v peš coni, morda deset korakov stran od lokalnega policista. V vidni razdalji sem si našel mizo in dobro kavo. Policist mi je dal mir, ker nobenemu ne godi, če ga gnjavijo ravno med kofetkanjem. Šele ko sem se vrnil k motorju, me je opozoril na prepoved. Iskreno sem mu priznal, da sem motor postavil tja prav zaradi njega, predstavnika italijanske države, ker sem se tako počutil bolj varno. Razumel je in od tu naprej sva že prijateljsko kramljala.
Tudi sicer nisem imel s parkiranjem motorja sitnosti, ker se je vedno našla razumevajoča duša in vzela na skrb tako motor kot moja motoristična oblačila. V teniskah in kratkih hlačah ter s kapo proti sončarici pa je pohajkovanje prav prijetno.
Seveda pa se da v Italiji kakšno prometno zapoved elegantno zaobiti, če si popotnik najde prenočišče znotraj cone, kjer velja prepoved prometa in je označena s kratico ZTL (zona a traffico limitato). Italijanska država hotelirjem omogoča izdajo dovolilnic, kar jih na letni ravni nekaj stane. Zato bodite pozorni, kaj hotel sploh ponuja. Le drobna razlika v sintaksi stavka lahko pomeni, da sicer res imajo pogodbeno garažo, ki pa je pol kilometra stran pri mehaniku, ki ima plačljivo podkleteno parkirišče nabasano kot sardine v pločevinki. Takšno parkiranje je časovno zamejeno in precej drago.
Izziv številka dva: vožnja po mestu
Tovrstno sta tako Albanija kot Grčija bolj prilagodljivi, manj striktni in zato na koncu dneva cenejši. Druga plat medalje pa je bolj kaotičen promet, ki teče po nam manj domačih pravilih. Spet je treba uporabiti recept, da je dobro opazovanje ključ do uspeha. Kajti tudi kaotičen promet ima neka nenapisana pravila, ki magično učinkujejo. Videli boste, da v Sloveniji v prometu bolj treska kot v Neaplju ali Albaniji. Morda prav zato, ker na jugu niso ošabni in tudi ne agresivni.
Je pa treba pomisliti tudi na to, da so vsa mesta na jugu pač zgoščena mesta – z gostim prometom, s pešci, ki skačejo z leve in desne, z mopedisti, ki bliskovito privijugajo iz vsake špranje, s trgovino na pločnikih, s sušečim perilom pod nebom in z neskončno živahnostjo. Vožnja skozi takšno kakofonijo zahteva dobro pripravo. Kdor v takšnem toku brez njim jasnega vzroka bremza, je le ovira in predstavlja nevarnost.
Navigacija, povezana s čelado, je pri iskanju naslova hotela ali izhoda iz mesta zlata vredna.
Kako se uporablja, je treba dobro naštudirati že doma. Ni pa ravno pametno vsega slepo zaupati elektronski škatli. To pomeni, da je treba naštudirati papirnat zemljevid in si zapomniti tako glavne prometne žile, kot prepoznavne ključne točke (orientirje, recimo trge, cerkve, mostove, parke). Le tako bo motorist lahko sledil navodilom iz elektronske navigacije, ki rada zamuja ali daje dvomljiva navodila.
Če približno veš, kam greš, bo lažje razvozlati kakšno neznanko. Ugotavljam, da v takšnih situacijah pomaga preprost kompas. Včasih zares več ne veš, v katero smer si obrnjen, in ko te prometni tok izpljune daleč nekje na napačnem kraju, se človeka loti tudi obup. Velika in gosto naseljena mesta so zanimiv, a vozniško precej trd oreh. Je pa res, da vaja naredi mojstra. Ko enkrat vozniško prebaviš Tirano ali kletni nivo starega Neaplja, greš lahko tudi na Mars. Težje ne bo.
Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.
