Na poti
Samovozeča vozila spreminjajo promet in dostavo, a ne še čisto takoj
FEBRUAR 2025 | čas branja:
Zadnja sprememba: 04. 02. 2025 ob 11:06:42
Na nedavnem sejmu zabavne elektronike CES je bilo znova mogoče videti obilo samovozečih vozil, ki naj bi v prihodnosti zavzela ceste svetovnih metropol in popolnoma spremenila načine prevoza oseb in blaga. Edina težava v tej predstavi, polni visokoletečih obljub, je v tem, da jo na podobnih dogodkih gledamo že skoraj desetletje, pa vendar so vizije zdaj le malo bližje uresničitvi kot na začetku.
Kaj so samovozeča vozila?
Samovozeča vozila so vozila, ki lahko delujejo brez neposrednega človeškega nadzora. Uporabljajo napredno tehnologijo, kot so senzorji, kamere, radarji, lidarji, aktivni tempomat in umetna inteligenca, da zaznavajo okolico, sprejemajo odločitve in upravljajo vozilo. Razdeljena so na pet stopenj avtonomnosti, pri čemer so vozila 5. stopnje povsem avtonomna in ne potrebujejo voznika ali volana. Vozila, ki vozijo brez voznikov, večinoma predelana klasična, ne namensko razvita in brez volana, so sicer že dolgo na cestah, tudi kot del komercialnih storitev, vendar še daleč od množičnosti in stopnje razvitosti, ki so jim jo napovedovali. Prav tako je mogoče z nekaterimi naprednimi asistenčnimi sistemi v povsem običajnih avtomobilih voziti brez držanja volana. Toda velika večina, sploh v Evropi, nas ima opravka zgolj s prvo, morda drugo od petih stopenj avtonomnosti.
Splošni sentiment glede hitrosti razvoja samovozečih vozil se je spremenil. Predvsem so se vsi vpleteni začeli bolje zavedati dejanske kompleksnosti naloge, hkrati pa tudi s tem povezanih stroškov. Več podjetij, podprtih z visokimi vlagateljskimi zneski, ki so ali razvijala samovozeča vozila ali z njimi želela ponujati storitve, je propadlo oz. prenehalo poslovati. Vseeno so nekatere napovedi še vedno optimistične.
V drugi polovici prejšnjega desetletja so mnogi napovedovali popolnoma samovozeča vozila v roku nekaj let. Zdaj večina priznava, da bodo še dolgo realnost le v omejenem obsegu.
5 stopenj avtonomne vožnje
Pri avtonomnosti vozil govorimo o petih stopnjah. Pravzaprav šestih, kajti stopnja 0 predstavlja klasično vozilo, pri katerem mora vse opraviti voznik. Prvo stopnjo predstavljajo danes že dodobra uveljavljeni asistenčni sistemi, pri katerih mora voznik še vedno ves čas spremljati dogajanje na cesti in tudi imeti roke na volanu, toda slednjega lahko prepusti v obračanje »avtomatiki« (zgolj paziti mora, da poseže vmes, če slednja počne kaj čudnega), in začasno lahko umakne noge s pedal, saj avto zna sam držati razdaljo do vozila spredaj in pospeševati ter zavirati, se tudi popolnoma ustaviti ter (v določenih okoliščinah) znova speljati.Druga stopnja pomeni, da so prej omenjeni sistemi in še kakšen dodaten združeni v en celovit sistem, ki omogoča delno avtonomno vožnjo, običajno predvsem po avtocesti. Tako zna avto denimo sam prehiteti in se vključiti nazaj na vozni pas, toda v praksi mu je v večini primerov še vedno treba dati znak (sprožiti smernike) in vsaj narahlo držati volan. Redki sistemi, dosegljivi v današnjih avtomobilih, karkoli počnejo sami.Poglejte, kako avto sam bočno parkira.
Tretja stopnja pomeni verjetno največji preskok glede na prejšnjo. Ta namreč predpostavlja, da lahko voznik začasno umakne pogled s ceste, avto pa zna slediti toku prometa, vendar pri nizkih hitrostih, večinoma v zgoščenem prometu in podobno. Voznik mora pri tej stopnji še vedno biti dovolj pozoren, da lahko kadarkoli ukrepa.
Pri četrti stopnji pa se lahko sprosti in se ne meni za dogajanje na cesti, saj avto lahko vozi sam, pravzaprav tudi brez potnikov v njem. Toda četrta stopnja je še vedno začrtana z določenimi okoliščinami, denimo zgolj na avtocesti ali na vnaprej določeni trasi.
Peta stopnja pa je tista prav samovozeča, kjer vozilo vozi in reagira povsem avtonomno. Vozi tudi lahko povsod, na vseh cestah in v kakršnem koli prometu. Ta vozila tudi ne potrebujejo več volana in stopalk, v njih so zgolj potniki, nobenega voznika, in se jih od znotraj ne da upravljati.
Je na slovenskih cestah že dovoljena avtonomna vožnja?
Zakon o pravilih cestnega prometa dovoljuje uporabo avtomatiziranih vozil z vgrajenimi sistemi prve, druge in tretje stopnje po SAE-lestvici, vendar le za namene testiranja in na ustrezno označenem območju, na katerem je preizkušanje dovoljeno. Voznik avtomatiziranega vozila mora biti ves čas v pripravljenosti, tako da lahko v vsakem trenutku prevzame upravljanje avtomatiziranega vozila, prav tako voznik ne sme biti voznik začetnik in mora biti usposobljen za preizkušanje. Omejena je tudi hitrost avtomatiziranega vozila v času preizkušnja.
Prednosti in izzivi samovozečih vozil
Lahko se vprašamo, čemu taka skorajda obsedenost Silicijeve doline in drugih središč visoke tehnologije s tovrstnim transportom. Odgovorov je pravzaprav več. Na eni strani gre za enega težjih tehnološko-zakonodajno-socioloških orehov in če bi ga strli, bi dokazali, česa vsega je moderna tehnologija sposobna. Toda gre tudi za povsem praktične vidike. Denimo, kako izboljšati javni prevoz, ljudem prihraniti čas, zmanjšati število zaposlenih in gnečo v mestih, vnesti več reda v promet in še kaj. Tudi v Sloveniji bi denimo taka vozila lahko prišla še kako prav, če bi krožila med kraji s postajami na kateri od glavnih železniških ali avtobusnih povezav in vasmi v zaledju. Torej premoščala težavo t. i. zadnjih petih kilometrov, za kar je treba zdaj uporabiti lastni prevoz ali poskušati kombinirati z lokalnimi avtobusnimi povezavami.Samovozeči taksiji v ameriških mestih se uvrščajo nekako v tretjo ali četrto stopnjo, so pa še daleč od pete. Tehnološko se zadeve različni snovalci lotevajo različno. Če si ogledamo dejanske »robotaksije,« lahko vidimo, da so nanje namestili mnogo, kar precej zajetne opreme, ki je običajna vozila nimajo. Glavna med dodatnimi napravami je lidar, vrteči se radar, ta je namenjen zaznavanju vsega v okolici z veliko frekvenco in izrisovanju 3D-karte v realnem času.Napovedi je še vedno veliko, vozila izgledajo skrajno futuristično (morda celo preveč za vsakodnevno uporabo v vlogi javnega transporta), ali so kaj več kot ustvarjanje publicitete, pa je za zdaj težko reči.
Samovozeča vozila tudi za prevoz blaga in različna opravila
Ko govorimo o avtonomnih oz. samovozečih vozilih, ne smemo misliti zgolj na osebna, na zamenjavo avtomobilov, v katerih se prevažamo. Morda celo prej kot ta, bodo na cestah in drugod številna vozila drugih vrst. Različna dostavna, od majhnih do večjih, mestni avtobusi, potem delovni stroji, traktorji in nenazadnje tovornjaki, predvsem za vožnjo v konvojih. Na avtomobilskih salonih in drugod, ponekod pa že celo v resnični uporabi, videvamo konceptna vozilca, kot nekakšne kapsule, ki bodo primerna za razvažanje paketov, manjših količin določenih potrebščin in drugega. Lahko na kratkih razdaljah, morda zgolj iz ene zgradbe kompleksa v drugo, lahko pa tudi na drugi konec mesta. Seveda bodo električna in opremljena z napredno navigacijo. Predstavljate si jih lahko kot veliko naprednejšo in zaprto različico robotov, ki razvažajo hrano in slaščice v restavracijah ali pa zdravila v bolnišnicah. Veliko lažje je trditi, da bodo tovrstna vozila reden prizor na cestah, kot da bodo množična osebna, v katerih se vsakodnevno prevažamo.Zavarovanje samovozečih vozil
Danes praktično ne najdemo več novega avta brez pomagal in te imajo pomembno vlogo pri povečevanju varnosti na cesti. Na primer sistem za samodejno zaviranje lahko zmanjša hitrost vozila ali ga celo pravočasno ustavi in prepreči trk. Tako zmanjša ali v celoti prepreči materialno škodo, enako velja tudi za telesne poškodbe.Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.
