O sprednji in zadnji zavori na motorju

Zaviranje na motorju je stvar fizike, ne predsodkov

Vožnja z motorjem je poleg vsega, kar jo dela tako zabavno, zanimivo in vznemirljivo, predvsem fizika. To, kako pospešujemo ali kako se peljemo skozi ovinek ali kako zaviramo, je rezultat različnih sil, ki delujejo na motorno kolo, pnevmatike, podlago in seveda na nas, ki za krmilom odločamo, kam bomo zavili. Zakaj je uporaba obeh zavor nujna in zadnja zavora ni nevarna, boste prebrali v naslednjih vrsticah.

Še vedno pogoste napake pri zaviranju

Zaviranje z motociklom je tema, o kateri je bilo že ogromno napisanega, o tem poučujejo v šolah vožnje in tudi na tečajih varne vožnje. Toda žal še vedno večina motoristov zavira narobe. Na to opozarja tudi vodja programov za motoriste in vodja inštruktorjev v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran.

 

Vojko Safran ocenjuje, da med 80 in 90 odstotki slovenskih motoristov ne zavira pravilno oziroma ne uporablja zavor tako, kot je najbolj optimalno.

 

Ko to slišiš od človeka, ki ima za seboj tako bogato kariero prenašanja znanja na druge in je svoje znanje pilil pod vodstvom najboljših inštruktorjev na svetu, se seveda zamisliš. Tudi zato, ker Vojko Safran ni človek, ki bi le teoretiziral, ampak vsako odprto vprašanje razreši s praktičnim prikazom in tistemu, ki se hoče izboljšati, to enostavno pokaže.

 

Nujna je uporaba obeh zavor

Osebno mi je uporaba obeh zavor nekaj samoumevnega, nekaj kar sem se kot otrok učil že na kolesu in to kasneje samo še nadgrajeval. Sam vozim motor od svojega petnajstega leta, ko sem začel z motokrosom, pred tem pa sem se po vasi in okolici vozil na mopedih. Zadnje zavore se z mojimi vrstniki nismo bali, ampak smo jo uporabljali celo za zabavo, da smo ''počez'' pripeljali v ovinek.  

 

Na terenu, na peščeni podlagi ali v blatu je seveda uporaba zadnje zavore nekaj samoumevnega. Zato mi tudi pri prehodu na cesto zaviranje na zadnjo zavoro ni predstavljalo nečesa novega. Tudi na dirkališču uporabljam sprednjo in zadnjo zavoro. Pred leti, ko ABS zavorni sistemi še niso bili del serijske opreme, je bil občutek na zavori seveda bistveno bolj pomemben, kot je danes, ko namesto nas za najboljše možno zaviranje poskrbi elektronika, ki je podprta s številnimi sofisticiranimi senzorji. Tako lahko pritisneš močneje na obe zavori, pa se ne bo zgodilo nič nevarnega. 

 

ABS je zakon!

Pogosto se srečam z vprašanji na družabnih omrežjih na temo, kakšen motor priporočam temu ali onemu. 

 

Vedno poudarim, da če je le mogoče, naj si vsak omisli motor z čim boljšim ABS zavornim sistemom.

 

Motoristi žal pogosto zmotno mislimo, da znamo zavirati. A to ne drži. Res je, znamo zavirati, ko govorimo o predvidljivem zaviranju. Torej ko je vse v najlepšem redu, ko uživamo v dinamičnem nizanju ovinkov. Tudi nekoliko kočljive situacije, kjer je treba biti hiter v reakciji, znamo kar lepo rešiti s progresivnim zaviranjem.

 

Zatakne pa se, ko je treba uporabiti zaviranje v sili, ko vsaka sekunda pomeni 20, 30 ali še nekajkrat več metrov, če govorimo o hitrostnih vrednostih v naselju. Ko so hitrosti tam okoli 100 km/h je zavorna pot skupaj z reakcijskim časom grozljivo dolga. Prav zato bi moral vsak motorist v varnem okolju preizkusiti, kako v takšnih ekstremnih situacijah delujejo zavore na njegovem motociklu. 

 

 

Ponovimo zaviranje v sili

Če je motocikel opremljen z ABS sistemom, zavore seveda stisnemo do konca na vso moč. Če nimate ABS sistema, je potrebno večkrat potrenirati in zavirati do točke, ko guma zdrsne, zavoro za delček sekunde popustiti in spet stisniti. Vse to pa počnemo s progresivnim pritiskom. Se pravi najprej stisnemo nekoliko bolj na rahlo, potem pa povečujemo pritisk.

 

Kako pravilno zavirati v sili, si lahko ogledate v videoposnetku o treningu zaviranja.

 

Če je asfalt moker ali spolzek, je seveda potrebno temu primerno prilagoditi zavorni učinek. Sam včasih na cestah, kjer se mi zdi, da se asfalt sumljivo preveč sveti (da je zlizan), narahlo preizkusim, kje je meja in temu prilagodim vožnjo.

 

Naj vas ne zavede misel, da motor zavira kaj dosti bolje od avtomobila, ker je tako lahek. Žal so testi v realnosti pokazali, da je zavorna pot podobna (ali prej slabša) kot pri avtomobilih. Zato ne pozabite na primerno varnostno razdaljo in računajte, da potrebujete minimalno slabo sekundo za reakcijo, ki bo učinkovita le, če imate prste pripravljene na ročici zavore (eden ali dva prsta). 

 

Zadnja zavora je vaš rešitelj in ne sovražnik

Ne vem točno, od kje je ta predsodek, toda po cestah se vozi ogromno motoristov, ki ne uporabljajo zadnje zavore. Morda je razlog v strahu, da bo zadnje kolo zablokiralo in bo sledil zdrs? Morda zaradi integralnih zavor, ki s stiskom sprednje zavore prenašajo silo tudi na zadnjo zavoro, morda preprosto zato, ker je bolj enostavno in ''na komot'' uporabljati le sprednjo zavoro? 

 

Pred kratkim sem se zopet udeležil intenzivnega tečaja varne vožnje na Vranskem, ki je potekal v težkih pogojih, saj je dopoldne padal dež in smo vozili delno po mokrem in delno po suhem asfaltu. Vsak motorist ve, da so takšni pogoji precej zahrbtni in je za dinamično vožnjo potrebno veliko občutka. Priznam, da sem imel malo nelagoden občutek, ko je ravno prej omenjeni inštruktor AMZS Vojko Safran vozil pred mano in svoj motor suvereno polagal v ovinke. Kaj sem se naučil? Lahko uganete – izboljšal sem tehniko potiskanja krmila v ovinkih in uporabo zadnje zavore v ovinkih! 


 

Preberite, na katere druge napake je poleg neobvladovanja zavor še opozoril Vojko Safran.

 

 

Povadite zaviranje z zadnjo zavoro

Teorija vožnje pravi, da moramo pred vstopom v ovinek prilagoditi hitrost vožnje skozi ovinek z zaviranjem. Nežno lahko sicer zaviramo še v ovinek, če je potrebno. Potem pa sledi nagib in dodajanje plina, da lahko tekoče in v lepi liniji (ob pravilnem pogledu) izpeljemo ovinek. 
 

Ok in kje je tu sedaj zadnja zavora? Torej, pred ovinkom sem zaviral na sprednjo in zadnjo, ko pa sredi ovinka ugotovim, da sem prehiter ali ko se mi ovinek nepričakovano zapre, pa ne zapiram plina, ampak samo nežno dodam pritisk na zadnjo zavoro. 

 

Ko ugotoviš, kako lepo zadnja zavora stisne zadnji del nekoliko k tlom in tudi zmanjša radij ovinka, je jasno, zakaj je zadnja zavora tako pomembna.

 

In to je potrebno početi z vsakim motorjem, tudi če nima ABS sistema. Zadnja zavora namreč pazi na vas kot regulator hitrosti. To lahko trenirate na serpentinah ali za začetek na praznem parkirišču in se prepričate sami.

 

Pri vsem tem je res pomembno, da ne zapirate plina, ker to nekoliko poruši mirnost motocikla v nagibu sredi ovinka. Ročico držite v istem položaju, dodajte pa le zadnjo zavoro. Slišali boste, kako motor izgubi nekaj vrtljajev in tekoče ter z izredno mirnostjo izpelje ovinek. 
 

Kako varno izpeljati ovinek? Preberite zlata pravila.

 

Takšnih tehnik se uspešno poslužujejo tudi dirkači v elitnih razredih MotoGP na asfaltu in MXGP v blatu in pesku. Res je, da imajo določeni tipi motociklov drugačno razmerje zavorne moči na sprednjem in zadnjem kolesu zaradi svoje zasnove. Ampak saj je menda jasno, da lahko za najboljše zaviranje uporabimo 100 % zavorne sile le, če zaviramo na obe zavori?

 

Razmerje pri večini motociklov je:

   
  • sprednja 70 % zadnja 30 %
  • pri športnih motociklih je razmerje 80 % proti 20 % in
  • pri recimo ''čoperjih'' ki so nekako nasprotje 60 % proti 40 %.

 

 

 

In da bo naslednja gostilniška debata bolj zanimiva, predlagam, da res ob prvi priložnosti zadnjo zavoro ob pravilni tehniki (torej brez zmanjševanja plina, ko ste že v ovinku) preizkusite v praksi. Vožnja bo kar naenkrat bolj tekoča v mokrem in suhem, predvsem pa bistveno bolj varna. 

 

Fotografije: arhiv avtorja. 

 

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.

motorno kolo, varna vožnja, aktivno življenje, zavarovanje motornih koles, preventiva